LJUBLJANA – Na spletu se je znašel vladni predlog zakona o nepremičninah, ki razkriva načrte vlade Alenke Bratušek in pričakovanja o tem, koliko naj bi davek prinesel v proračun. Kot je znano, se vladi z zakonom mudi, zato pošilja predlog v obravnavo in sprejetje v DZ po nujnem postopku. Predlog uvaja novi sistem davka na nepremičnine, zakon bo nadomestil vse sedanje obstoječe dajatve z naravo davka na nepremičnine (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremično premoženje večje vrednosti) in vzpostavil preglednejši in na ravni cele države primerljiv sistem obdavčitve nepremičnin, s tem da bo davčno osnovo za vse nepremičnine vezal na njihovo oceno tržne vrednosti (posplošeno tržno vrednost) ter predmet obdavčitve in zavezance določal na podlagi enovite evidence – registra nepremičnin.
Objavljamo predlog zakona o davku na nepremičnine
Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum 1. januar leta odmere evidentirane v registru nepremičnin ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. S tako široko definicijo se v obdavčitev vključujejo vse vrste stavb, pa tudi vse vrste zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost. Kot zavezanec za davek se določi lastnik, fizična ali pravna oseba.
Davka bodo oproščene tudi nepremičnine za javno dobro
Davka so oproščene nepremičnine v lasti ali v uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, in v lasti institucij EU v Sloveniji. Oprostitev pa velja tudi za nepremičnine, ki so evidentirane kot javno dobro, ter različne vrste varovalnih in zaprtih gozdov, ki jih ni mogoče gospodarsko izkoriščati.
Pri neprofitnih najemninah lahko davek pade na najemnika
Sedma točka četrtega člena predloga zakona določa, da lahko za stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem na podlagi zakona, lastnik (ne glede na predpise, ki urejajo določanje višine neprofitne najemnine) obveznost plačila davka prenese na najemnika.
Vlada do 205 milijonov evrov
Prihodek od davka na nepremičnine se bo delil med občine in državo. In sicer po predlogu državnemu proračunu pripada 50 odstotkov prihodka od obdavčitve nepremičnin po osnovnih davčnih stopnjah, 50 odstotkov pa pripada občinam, kjer so nepremičnine. Po vladnih cenah naj bi se od davka na nepremičnine letos nabralo 205 milijonov evrov.
Občine bodo same višale ali nižale davčne stopnje
Bodo pa občine imele možnost, da povišajo ali znižajo davčne stopnje za davek, ki pripada občinam. Zakon daje občinam možnost, da stopnje davka za nepremičnine v skladu z merili za uresničevanje ciljev prostorske politike posamezne občine povečajo ali zmanjšajo za 2,5-krat.
»Ker se predvideva, da se bo zakon uveljavil s 1. 1. 2014, se za prvi dve leti uveljavitve določa posebna rešitev, po kateri bi občine v letih 2014 in 2015 pridobile iz naslova davka enake prihodke kot iz naslova odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, razlika prihodkov do polne obdavčitve ob upoštevanju davčnih stopenj za davek, ki pripada občinam, določenih z zakonom, pa bi pripadla proračunu države,« še piše v predlogu
Davčne stopnje
In kako je v predlogu vlada določila davčne stopnje? Davčne stopnje so določene po vrstah nepremičnin glede na model vrednotenja in vrsto rabe nepremičnine in znašajo:
1. Za stavbe ali dele stavb:
– 0,15 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine,
– 0,50 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine,
– 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin,
– 0,40 % za energetske nepremičnine,
– 0,30 % za kmetijske stavbe,
– 0,50 % za druge stavbe (javne, kulturne spomenike, sakralne objekte itd.).
2. Za zemljišča:
– 0,15 % za kmetijska zemljišča,
– 0,07 % za gozdna zemljišča,
– 0,75 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo
– 0,40 % za zemljišča za energetsko rabo,
– 0,50 % za ostala zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd.).
Kako se bodo obveščali lastniki nepremičnin?
Geodetska uprava najkasneje do 1. februarja 2014 vsem lastnikom nepremičnin in drugim davčnim zavezancem, ki jih določa ta zakon, pošlje obvestila o podatkih o nepremičninah, posplošeni tržni vrednosti, ki je pripisana nepremičninam na dan priprave obvestila, s pripisanim informativnim podatkom o davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine.
Za nepremičnine v lasti Republike Slovenije se obvestila pošljejo upravljavcem nepremičnin, ki so evidentirani v registru nepremičnin, če upravljavec nepremičnin ni evidentiran, pa Vladi Republike Slovenije.
Podatki, ki jih bodo lastniki nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, spremenili v registru nepremičnin do 1. aprila 2014 oziroma do izdaje odločbe o odmeri davka, bodo uporabljeni za odmero davka za leto 2014. Sicer pa bo geodetska uprava podrobnejša navodila o sporočanju sprememb podatkov iz obvestila objavila še na svoji spletni strani.
Kako se bo davek plačeval?
In plačevanje davka? Vlada je predvidela, da se bo davek plačal v največ treh obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 31. maja leta, za katero se odmerja davek, drugi 31. julija leta, za katero se odmerja davek, in tretji 30. septembra leta, za katero se odmerja davek. To pa ne velja v vseh primerih: davek se plačuje v dveh obrokih, če znesek davka za plačilo ne presega 200 evrov za fizične oziroma 2000 evrov za pravne osebe, in v treh obrokih, če znesek davka za plačilo presega 200 evrov za fizične in 2000 evrov za pravne osebe. Če pa je davek nižji (ne presega 50 evrov za fizične oziroma 500 evrov za pravne osebe), se plača v enem obroku, ki zapade v plačilo najkasneje 31. maja leta, za katero se davek odmerja.