LJUBLJANA – Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo srečanje s predstavniki lokalnih skupnosti na temo reševanja begunskega vprašanja, ki bodo ob morebitnem množičnem prihodu beguncev v Slovenijo lahko deležne več aktivnosti in ukrepov. Ključni točki za vstop v Slovenijo sta madžarska in hrvaška meja, konkretne lokacije za sprejemne centre še določajo.
Kot je v izjavi za medije po srečanju pojasnil državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic, so danes pripravili prvi delovni sestanek s prvo skupino občin. Po njegovih besedah je bil ključni namen sestanka predstavnike lokalnih skupnosti seznaniti z ocenami mogočih migracij in z že opravljenimi aktivnostmi, posebno pozornost pa so namenili nastanitvenim kapacitetam in drugi logistiki.
Po njegovih besedah sta dve ključni vstopni točki, in sicer madžarska in hrvaška meja, konkretne lokacije, kjer bodo sprejemni centri, pa še določajo. Ko bodo določene, se bodo z občinami dogovorili tudi o opremljenosti z elektriko, vodo in drugim.
Prvi stik z beguncem bo opravila policija, nato jih bodo razvrstili v tri skupine, je pojasnil. V eni bodo tisti, ki bodo zahtevali mednarodno zaščito, v drugi tisti, ki se po dublinski uredbi vrnejo – med njimi so, denimo, tisti, ki ne prihajajo iz križnih žarišč, saj med migranti niso samo Sirci in Afganistanci; poleg tistih, ki bežijo pred vojno, so tudi ekonomski migranti in tisti, ki se odpravljajo na študij. V tretjo skupino bodo uvrstili tiste, ki sicer nezakonito vstopajo v državo, a je jasno, da jih ne morejo vrniti, zato bodo ti dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji, je pojasnil Šefic.
V naslednjih dneh in tednih bodo sestanke po njegovih napovedih nadaljevali, in sicer glede na to, kje bodo določene nastanitvene kapacitete – tako za tiste, ki bodo zaprosili za status, kot za vse druge.
Zdaj so na vrsti občine
Srečanja so se udeležili predstavniki devetih občin od 13 vabljenih, so se pa dogovorili, da bodo vse omenjene občine predstavniki ministrstva tudi obiskali, je pojasnil Šefic. Poleg predstavnikov ljubljanske in mariborske občine so povabili tudi predstavnike občin Ankaran, Brežice, Črnomelj, Celje, Lendava, Logatec, Postojna, Vrhnika, Ilirska Bistrica, Grad in Podlehnik.
Župan občine Ankaran Gregor Strmčnik je poudaril, da je izjemnega pomena, da lokalne skupnosti sodelujejo z državo in da se ta pereči problem rešuje v sodelovanju, strpno, kulturno in na človeški način. V Ankaranu je sicer predvidena nastanitev okoli 120 oseb v počitniškem naselju notranjega ministrstva na Debelem rtiču, in sicer bi šlo predvsem za družine.
Podžupan občine Postojna Andrej Berginc pa je pojasnil, da imajo na voljo center za tujce. Prostori v vojašnici, kjer so bili nekdaj nastanjeni begunci, pa po njegovih besedah niso več primerni za njihovo nastanitev.
Voditelji EU so se dogovorili
Sicer pa so se, tako Daily Mail, voditelji EU dogovorili, da bodo 160.000 beguncev razporedili po Evropi. Medtem ko bo Velika Britanija ostala izjema, bo v Nemčijo napotenih kar prek 34.000 beguncev. S podobnimi številkami se soočata še Francija in Italija. V Slovenijo naj bi jih po prvih podatkih prišlo 1,15 odstotka, se pravi okoli 2000 beguncev.