Razgrabljena Kredarica

Gospodarska komisija PZS je v sredini poletne planinske sezone 2016 z vprašalnikom izvedla oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč. »Dobre tri četrtine planinskih koč ima približno enako število obiskovalcev v prvi polovici sezone, kot je povprečje zadnjih petih let,« ocenjuje Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje gospodarske komisije. »Nekaj koč ima boljši obisk, nekaj koč slabšega. Tako pri številu prenočitev kot pri številu prenočitev tujih gostov je dve tretjini koč na ravni petletnega povprečja, od preostalih koč pa ima nekaj več koč manj prenočitev, nekaj koč pa kljub temu več. Pri skupnem prometu polovica koč ocenjuje, da je promet enak povprečju zadnjih petih let. Primerjalno za prejšnja leta je bila sezona 2015 zelo dobra, 2014 izrazito slaba, sezona 2016 pa je nekje v povprečju oziroma primerljiva z letoma 2012 in 2013.«

Glavna pridobitev velikega števila planinskih koč leta 2016 je ureditev delujočega spleta in davčnih blagajn, ki jih tudi za vse planinske koče brez izjem zahteva zakonodaja. Poleg tega je bilo pred sezono izvedenih več pridobitev, kot so čistilne naprave, ureditev okolice, obnova kuhinje, vodovoda, zalogovnikov za vodo, fasade, zamenjava strešne kritine in žlebov.

Planinska društva se soočajo z različnimi težavami zaradi vse težjih razmer za delovno silo v kočah. »Zaradi bolj zaostrene zakonodaje, ki ne dopušča izjem, je težje pridobiti kader za planinske koče, hkrati je tudi dražje za planinska društva,« pravi Prašnikar. »Pri nižje ležečih kočah in tudi kočah sredogorja se nadaljuje manjše zanimanje za prenočevanje. Srečujejo se še s težavami, kot so oskrba z vodo, dostopnost, pridobivanje dokumentacije, težave z osebjem.« Dodaja, da je gospodarska komisija PZS aprila izvedla prva izobraževanja za oskrbnike planinskih koč, ki so bila zelo dobro sprejeta in jih bo nadaljevala tudi v prihodnje.

Med visokogorskimi kočami se z odlično sezono pohvali Triglavski dom na Kredarici na višini 2515 m in v upravljanju PD Ljubljana - Matica, ki je pred kratkim praznoval 120 let. Zaradi lege in zgodovinskega pomena je postal osrednja koča v Triglavskem pogorju ter je po zmogljivosti in prenočitvah največja planinska koča v Sloveniji.

Letošnja sezona je nadpovprečna, četudi ne rekordna kot lanska. »Delamo dobro in koča je skoraj polno zasedena, vikendi so rezervirani že do začetka septembra,« je povedal Herman Uranič. Vse več obiskovalcev prihaja iz tujine: »Do zdaj je bilo približno 65 odstotkov tujcev, avgusta nas je obiskalo več slovenskih planincev. Med tujimi obiskovalci je največ Nemcev, Avstrijcev, Čehov, Francozov, Nizozemcev in Angležev.« Uranič še pohvali opremljenost planincev, ki je iz leta v leto boljša, kot novost pa na koči za simbolično ceno oziroma obrabnino omogočajo tudi izposojo samovarovalnega kompleta, čelade in plezalnega pasu. Prav tako je nova oskrbniška ekipa razširila jedilnik, ki temelji na sveži zelenjavi in domači pripravi.

Z obiskom sta zadovoljna tudi Nika in Tone Čop, oskrbnika Prešernove koče na Stolu (2174 m), ki jo upravlja PD Javornik – Koroška Bela. »Če se bo stabilno vreme nadaljevalo tudi v drugi polovici poletja, vse kaže, da bomo imeli letos več prenočitev kot lani,« je povedal Čop. »Pri nas so slovenski planinci večinoma dnevni gostje, tujci, ki so na daljših planinskih turah, pa pogosteje prenočujejo.« Ponudbo prilagajajo zmožnostim koče, ki je odvisna od deževnice, glede elektrike pa večinoma od vetra in sončnih celic. Avgusta se v koči veselijo velike pridobitve – cisterne za ogrevanje vode za gospodinjstvo.

Alojz Lotrič, predsednik PD za Selško dolino Železniki, ki upravlja Krekovo kočo na Ratitovcu (1642 m), pravi, da je obisk letos veliko boljši kot lani: »V dvajsetih letih smo za trikrat povečali promet v koči. Najbolj znani smo po flancatih, tako kot Trojane po krofih, kar privablja planince od blizu in daleč. Zadnja leta se pri nas povečuje obisk mladih družin, veliko je tudi drugih obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, tujcev je približno toliko kot lani.« 
Koča, ki stoji na vršnem grebenu Ratitovca, je najpogosteje izbira za enodnevne obiskovalce, prenočitev imajo malo, le planince, ki so na daljši turi proti Triglavu, pa tudi družine. Pri oskrbovanju je aktivnih približno 

40 posameznikov iz planinskega društva, ki se menjavajo čez leto, poleti pa ob koncu tedna izmenično priskočijo na pomoč oskrbnici Anici Lotrič. V zadnjih letih so uredili čistilno napravo, imajo nove sanitarije, rezervoar za vodo, prenovili so del koče, kar se je pokazalo kot zelo dobra investicija, še poudari Lotrič.

Med večjimi vidnimi investicijami slovenskih planinskih koč je nova zunanja podoba Doma na Menini planini (1453 m, PD Gornji Grad), ki je dobil macesnovo fasado in teraso, nova pridobitev je tudi čistilna naprava. Branka Ermenc je sicer oskrbnica šele prvo leto, a ocenjuje, da je letošnji obisk dober: »Julija in v prvih dneh avgusta smo imeli dober obisk. Menina planina ni izhodiščna točka, ampak planinski cilj, zato se večinoma vsi vrnejo v dolino in imamo malo prenočitev, ker pa je lažje dostopna, tako iz Savinjske kot Tuhinjske doline, nas obiskujejo planinci, kolesarji in turisti, ki se pridejo naužit lepot in planinskih dobrot.«

Na PZS poudarjajo, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljivi sta je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.