MARIBOR – Časi so težki in čakalne vrste na zavodih za zaposlovanje so dolge kot že dolgo ne. Razpisov za delovna mesta ne mrgoli, nezaposleni si od vsakega oglasa za prosto delovno mesto obetajo odrešitev in konec luknje v denarnici. Obstajajo pa celo ljudje, ki želijo že tako globoko finančno stisko drugih še izrabiti, da bi napolnili svoje žepe. »Prek zavoda za zaposlovanje sem se prijavila na razpis za službo. Odšla sem na razgovor in sprva mislila, da bom dobila sanjsko službo. A vse, kar sem dobila, je račun za 45 evrov za nekakšno izobraževanje,« nam je razlagala mlada iskalka zaposlitve, ki pa želi ostati anonimna. Mladenka, ki je že več let brez zaposlitve, nam je pokazala oglas, objavljen celo na uradnih straneh Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije.
Podjetje SuperLes, obrtno-kmetijska zadruga za predelavo lesa, kmetijske dejavnosti, trgovino, izobraževanje in storitve, z. o. o., išče razvojne inženirje za proizvodnjo hidrogen central in fotobioreaktorjev. Veliko tujk, ki pa naj bi jih kandidati za službo poznali, saj je zraven ustrezne izobrazbe (prva ali druga visokošolska stopnja) zaželena še strokovnost iz kemije pa znanje angleškega, ruskega, nemškega in kitajskega jezika. Kandidatom se širokoustno obeta pogodba o zaposlitvi za dobo treh mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Na zavodu za zaposlovanje, kjer je bil objavljen oglas za delo, so umaknili objavo prostih delovnih mest, prav tako bodo Zadrugo SuperLes prijavili na inšpektorat za delo, saj so ugotovili, da delodajalec v javni objavi delovnega mesta ni navedel vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta.
Ne hodite v pisarno
Nadvse mikavna ponudba, če ne bi bil prvi mož skrivnostnega podjetja SuperLes nihče drug kot Ljubo Veršič. Poznavalcem so se prižgale alarmne luči. A ni to možakar, ki je pred šestimi leti pred parlamentom v Ljubljani grozil, da bo sprožil bombo? Seveda je. In možakar iz Zgornje Velke (nedaleč od avstrijske meje) ima na glavi menda še veliko več masla, kot bi bilo sprva pričakovati. Prav tistega dne, ko je v prestolnici grozil, da bo aktiviral bombo, bi moral na prestajanje zaporne kazni na Dob, saj je bil obsojen na dveletno zaporno kazen zaradi nepremičninskih goljufij. Ustanovil je podjetje za gradnjo ekoloških hiš v Bosni, potem pa se je nekdo pojavil in hotel od njega kupiti tehnologijo za take hiše. Kupnino – govorilo se je o 825.000 evrih – je kupec poravnal na roko in ostal brez tehnologije in gradnje hiš.
Izvedeli smo, da je oglasov podjetja SuperLes še veliko več. Iščejo kmetijske tehnologe pa tajnice, gradbene delavce in še kaj. Glede na vse oglase naj bi skupaj zaposlili slabih 400 delavcev. Domala ni profila, ki ga v SuperLesu ne bi potrebovali, obetajo pa bajnih minimalno 1800 evrov plače. Toda za čigave potrebe vsi ti delavci, ko pa je podjetje SuperLes domala nepoznano. Preverili smo sedež podjetja na Smetanovi ulici 38a v Mariboru. Ali je našel novo poslovno formulo, smo želeli sami povprašati Ljuba Veršiča, a se nam na telefon podjetja SuperLes ni oglasil nihče. Nekaj časa je bila mobilna številka celo nedosegljiva. Tudi na elektronsko pošto ni nihče odgovoril. V odzivu za druge medije pa je Veršič zatrdil, da nikogar ni in ne bo prevaral.
Brez nabiralnika
Da je stvar še bolj sumljiva, dokazuje zapis na internetni strani podjetja, v katerem ljudi pozivajo, naj ne obiskujejo sedeža podjetja, saj trenutno premorejo vsega majhno pisarno, komunicirajo pa s sodobnimi tehnologijami. »Tukaj ni takšnega podjetja,« nam je dejala starejša gospa, ko smo jo na Smetanovi 38a povprašali po SuperLesu. Tudi nikakršnega napisa, poštnega nabiralnika ni videti. Podjetje brez prostorov, ki pa potrebuje za slovenski trg ogromno delavcev. Le zakaj? Odgovor je na dlani. »Razgovori za službo so potekali nadvse neprofesionalno. Jaz sem bila v gostilni,« nam je dejala kandidatka, ki se je prijavila za službo. Minuli teden bi se moralo začeti izobraževanje, a je zadeva padla v vodo. Kot nam je dejala ena izmed tistih, ki so nasedle domnevnemu notoričnemu goljufu, menda zaradi deževnega vremena.
Društvo študentov fakultete za gradbeništvo nas je opozorilo, da podjetje išče 300 delavcev za gradnjo lesenih konstrukcij. Delo naj bi bilo v Mariboru na Tržaški cesti. Društvo na svoji strani na facebooku opozarja: »Dobronamerno opozarjamo, da je vodja projekta Ljubo Veršič, ki je znan po nepremičninskih goljufijah.« In s tem zajeli le slabo desetino njegovih večkrat goljufivih poslov. Česa vse ni počel Ljubo Veršič. Na Štajerskem se ga spominjajo kot soustanovitelja čezoceanskega regatnega društva Yacoma. Sanjaril je, da se bo z jadrnico udeležil najelitnejše svetovne jadralne regate America's Cup. Projekt je končal klavrno.
Veliko prahu pa je dvignila tudi loterija Yacoma, ki naj bi sponzorirala projekt. Bila je največja blagovno-denarna loterija vseh časov v Jugoslaviji. Veršič je dal natisniti dva milijona srečk, prodali so jih le desetino, medtem ko so iz bobna žrebali vse srečke, tako da so dobitke zadele tudi tiste, ki jih sploh niso prodali. Veršič je pobral denar, jadrnica Yacoma pa nikoli ni videla tekmovanja za pokal Amerike v San Diegu. Priplula je le do Italije in ostala zasidrana v Benetkah.
Podjetniški multipraktik
Še nekaj spodletelih superprojektov je za njim. Mariborskega avtomobilista je poskušal popeljati na najznamenitejšo vzdržljivostno dirko 24 ur Le Mansa. Propadlo. Znana je zgodba ženske, ki je v nagradnem žrebanju zadela hišo podjetja Eurovila, katerega lastnik je bil prav Veršič. Čeprav je srečna dobitnica prodala stanovanje, da je lahko kupila zemljišče, si uredila vsa dovoljenja za gradnjo nepremičnine in podjetju nakazala manjšo vsoto denarja za plačilo projektov in načrta, o hiši ni bilo ne duha ne sluha. Tudi v Bosni je organiziral igro na srečo, natisnil sto tisoč srečk po deset mark, za glavno nagrado pa obljubljal montažno hišo Azra, vredno 320.000 mark, in še več mikavnih nagrad. Igra je bila, hiše spet ne.
Pred podvigom z bombo pred parlamentom je na spletnih straneh ponujal varne ekosolarne hiše, za samo 700 evrov pa ste lahko od njega kupili tudi deset hektarjev deževnega pragozda ob Amazonki v Braziliji. Po petih letih zatišja se je Ljubo Veršič vrnil na sceno z ekološko usmerjenim podjetjem SuperLes. Na internetni strani imajo zapisano, da se ukvarjajo z domala vsem – od obrti in industrije do kmetijstva, čebelarstva, gostinstva in turizma. Le upati gre, da mu jih nasede čim manj.