Razglasili smo naj pirhe Slovenskih novic 2017!

LJUBLJANA  – V Grajski kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu smo včeraj razglasili zmagovalce 21. natečaja Naj pirhi Slovenskih novic 2017. Spoštovani bralci, sodelovalo vas je kar 41 umetnikov, avtorjev velikonočnih pisanic iz vseh koncev Slovenije. Poslali ste 250 vrhunsko okrašenih pisanic, zato je imela tričlanska komisija pod vodstvom etnologa prof. dr. Janeza Bogataja izjemno zahtevno delo: »Izraziti moram čudenje nad izjemno kakovostjo v kategoriji kulturna dediščina, kjer smo se težko odločili, komu prisoditi prvo mesto. Pri sodobni ustvarjalnosti smo doživeli paleto raznolikosti, v otroški ustvarjalnosti pa nas lahko razveseljuje dejstvo, da poslikava pirhov zanima tudi osnovnošolce, od katerih smo prejeli nekaj zares lepih izdelkov.«

Lucijine drsanke

Tokrat je v kategoriji kulturne dediščine komisijo in posebno prof. Bogataja najbolj prepričala 43-letna ekonomistka Lucija Klemenčič iz Dolenjega Suhorja pri Metliki, ki je začela krasiti belokranjske drsanke pred desetimi leti. »Šla sem na rokodelske delavnice naše umetnice Milene Starešinič iz Ravnac pri Suhorju, kjer se zbirajo žene in dekleta okoliških vasi. Ona me je navdušila nad tradicionalno tehniko drsanja jajc, s katero jih najprej okopljemo in obarvamo v čebulni kopeli, nato pa z nožičem drsamo poslikave tradicionalnih motivov pšenice, cvetlic in nabožnih podob ali napisov.«

Drugo mesto v kulturni dediščini si je priborila Jakobina Pahor Pugelj iz Metlike, ki je obarvala pirhe, kot bi porjaveli, in nanje vrisala geometrijske vzorce. Tretje mesto pa je pripadlo Nevenki Brajdič Grušovnik, ta nas je že večkrat prepričala s svojimi poslikavami pirhov v batik tehniki.

Nostalgija 
Aleša Fidlerja

V kategoriji sodobna ustvarjalnost se je prof. Bogataju oko ustavilo na pisankah Aleša Fidlerja iz Šentjurja pri Celju. Sicer 39-letni ekonomski tehnik je pisatelj, do zdaj je napisal dva romana, ljubezenski triler Trst in kriminalko Plačanec, poleg tega pa zbira razglednice... »In še kaj bi se našlo,« se je nasmejal Aleš, ko smo ga povprašali, kako je izdelal svoje pirhe: »Oh, tega vam pa ne povem. Imam neko svojo tehniko in materiale, pa naj ostane skrivnost.« Pirhe je poslikal z motivi s slamo krite hiške, nad njo modro nebo: »Vse skupaj bi poimenoval nostalgija.«

Drugo mesto v sodobni ustvarjalnosti je pripadlo Heleni Černe iz Črnomlja, ki je svoje pisanice pobarvala in prešila z okrasnimi nitmi in jim nataknila rdeče cofe. Tretjo nagrado za sodobno ustvarjanje je prejel Franc Kerč iz Domžal, ki je v uredništvo poslal več raznolikih pirhov, a eden je zelo izstopal, namreč tisti obarvan v rdečo, posut z belimi pikami, vmes pa okrašen z zlatimi rinčki. Zares nekaj posebnega.

Nagrajene Črnomeljčanke

Posebno navdušeni so bili člani komisije nad ustvarjanjem otrok, ki so letos v uredništvo poslali nekaj izjemnih pisank. Prof. Bogataj se je zamislil enkrat, dvakrat, si še enkrat ogledal otroške umetnine in nazadnje rekel, da preprosto ne more izbrati najlepše pisanice. In tako so prvič v tradiciji izbora naj pirhov Slovenskih novic kar tri zasedle prvo mesto, prvo nagrado si tako delijo sošolke, 11-letne Ines Veselič, Petra Bubnjić in Živa Šikonja z OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Ines nam je zaupala, da so pisanice krasile na delavnici pod vodstvom mentorice Nade Cvitkovič, ki tako na najboljši način nadaljuje belokranjsko tradicijo krašenja pisanic. Povedala je, da so na jajca najprej z voskom naslikale vzorce, jih nato obarvale v kopeli krep papirja in jih naprej poslikale in dokončno okrasile.

Nagrade najboljšim je ob komentarju dr. Bogataja podelil odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja, zmagovalca v kategorijah sodobna ustvarjalnost in kulturna dediščina pa sta prejela tudi obeska – zlati pisanki Zlatarstva Mandić iz Murske Sobote. Drugo- in tretjeuvrščeni v omenjenih kategorijah so prejeli vrednostni bon trgovine Merkur. 
Zmagovalke sodobne otroške ustvarjalnosti so prejele vrednostni bon Müller Drogerije, d. o. o. Sicer pa je v Grajski kapeli sv. Jurija ob pisankah simbolično vzniknilo življenje, saj je Stane Bregar iz Šentjerneja, predsednik društva Gallus Bartholomaeus, prinesel in obiskovalcem na ogled postavil nekaj dni stara piščeta avtohtone pasme šentjernejskega petelina.

Razstava naj pirhov Grajski kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu bo na ogled do 18. aprila.