LJUBLJANA, ZAGREB – Recimo bobu bob: preglasovanje, s katerim državni zbor izbira in izbere med dvema predlogoma memoranduma za arbitražo o meji med Hrvaško in Slovenijo, v vsakem primeru pomeni le pirovo zmago ad hoc parlamentarne večine.
Vlada je minuli petek, potem ko niti v tretjem poskusu ni potrdila predloga memoranduma, ki so ga pripravili na zunanjem ministrstvu, sklenila, naj bo državni zbor tisti, ki bo na izrednem zasedanju (po izredni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko) in za zaprtimi vrati izbral med obema predlogoma memoranduma (med tistim, ki ga je pripravila projektna skupina MZZ, in drugim, dopolnjenim predlogom, ki ga je v soboto na dopisni seji podprla vlada).
Glede na razmere, v kakršnih se zapleta vladna koalicija, kaže prav gotovo omeniti, da je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec celo še pred začetkom včerajšnje seje OZP poudarjal, da bi sprejetje vladnega predloga, ki je v petek menda »priletel na sejo vlade« (pripravili naj bi ga bili posamezniki, ki se zbirajo okrog Podobnikovega Zavoda 25. junij), škodovalo slovenskim interesom, saj bi zanj težko našli prav(n)e argumente. Dejal je, da zunanje ministrstvo ni sodelovalo pri njegovi pripravi in da ga predstavniki MZZ zato ne bodo zagovarjali niti v parlamentarni dvorani. Pa ne samo to: večina članov OZP je potem podprla predlog MZZ, ne predloga vlade. Kar je minister Erjavec na mah razglasil za zmago stroke nad politiko.
Ni bil memorandum prvi preizkus za novo, projektno koalicijo?
Bi morali biti presenečeni nad komentarjem Janija Möderndorferja iz Pozitivne Slovenije, da vladni predlog – glede na to, da predsednik vlade in zunanji minister, ki naj bi Desus vsak čas odpeljal iz koalicije, očitno ne veslata več v isto smer – pomeni zadnji poskus, da bi odgovornost za posledice arbitraže prevalila na državni zbor? Nikakor.
Škandalozno pa je, da je vlada glede memoranduma (pred arbitražo o meji s Hrvaško) zagovarjala upoštevanje sklepov, ki jih je državni zbor sprejel že leta 2009, vrh vladnega resorja za zunanje zadeve, ki se sicer že mrzlično pripravlja na odhod iz vlade, pa nekaj drugega. Pravilneje rečeno: škandalozno bi bilo, če bi se to zgodilo v neki normalni državi na svetu. Slovenija to očitno ni.
Drži, le v Sloveniji je lahko kakor samoumevno, da premier opozarja, da bi bilo treba pri memorandumu upoštevati tudi sklep o zaščiti slovenskih interesov, ki ga je državni zbor sprejel 18. februarja 2009 (po njem naj bi Slovenija in Hrvaška druga drugi priznavali razmerje, kakršno je bilo na morju in kopnem 25. junija 1991), medtem ko zunanji minister vztraja, da je predlog strokovne skupine njegovega ministrstva boljši, saj povsem zadovoljivo varuje slovenske strateške interese, ker za nas zahteva prost dostop do odprtega morja.
