Prejšnji teden so arheologi v gozdu nad Mačami pri Preddvoru odkrili posmrtne ostanke moškega in ženske in glede na prve ugotovitve kaže, da gre za nekdanja gospodarja gradu Strmol Rada in Ksenijo Hribar,
ki sta bila ubita januarja leta 1944.
Draško Josipović, arheolog, ki mu je Peter Hribar zaupal izkop posmrtnih ostankov, je za Reporter dejal, da je v svoji dolgoletni karieri že marsikaj doživel in videl, toda zadnja najdba ga je daleč najbolj presunila. Pravi, da je ljudski glas že vse od poboja zakoncev Hribar govoril o tem, da so ju storilci razčetverili. »Po tem, kar smo našli, bi skoraj verjel, da je bilo to res.«
O tem, kaj se je dogajalo usodne dni, ko sta bila Rado in Ksenija odpeljana z gradu Strmol, je doslej najpodrobneje povedala njuna sobarica Vilma Mlakar, ki je leta 2011 umrla, njeno izpoved pa je zapisala Marija Cvetek v članku Spomini na Strmol.
Opozorila ni jemal resno
Po izpovedi sta tako zadnji dan na gradu zakonca preživela 3. januarja 1944, dan prej pa je lovski čuvaj prosil Hribarja, naj grad zapusti, saj je izvedel, da prihajajo ponj partizani. Opozorila Hribar, ki je ves medvojni čas podpiral OF, delal za partizane in iz Ljubljane v grad spravil tiskarno iz Ljubljane, ni vzel resno. In podpora partizanom mu po pisanju Reporterja ni pomagala, saj je bil že na črnem seznamu zaradi prijateljskih vezi z Nemci.
Rado pa je skupino devetih partizanov in partizanko usodne noči spustil v grad, kjer so začeli premetavati prostore gradu. Kot je pripovedovala Vilma, so vzeli vse, kar se jim je zdelo vredno, nakita pa niso našli, ker da je bil skrit na varnem. Vosovci naj bi bili nato zakonca in konjerejca (ki so ga kasneje izpustili) gnali proti Štefanji Gori, a ju tam menda še niso ubili. Morilci naj bi bili fantje, ki so pozneje v pijanosti priznali, kako so ju mučili in ubili, menda pa naj bi pred smrtjo vseh devet posililo Ksenijo.
Hribarjeva naj bi bila med domačini in uslužbenci priljubljena, oba pa sta prihajala iz zavedne slovenske družine. Kot smo že poročali v Slovenskih novicah, je Rado pilotiral trisedežno letalo angleške tovarne De Havilland, najverjetneje pa se je v Strmol in okolico najbrž zaljubil prav med poleti nad Gorenjsko. Del Radove zgodbe je tudi Ksenija, prva jugoslovanska pilotka in vnukinja takrat najbogatejšega Slovenca iz družine Gorup pl. Slavinski. Ksenija je veljala za ekscentrično in razgledano avanturistko. Ljubila je živali, po Tivoliju se je sprehajala z 1,5-metrskim krokodilom in uživala življenje. Z Radom se je poročila leta 1926, zapustila ga je zaradi oficirja Glišića, učitelja jahanja v ljubljanskem Kolizeju, s katerim je odšla v Srbijo. Rado je v njeni odsotnosti 1936. kupil grad in ga s pomočjo arhitekta preuredil v razkošni podeželski dvorec. Tri leta pozneje se je Ksenija na Strmol vrnila z mamo, Rado pa je dosegel razveljavitev njene poroke z Glišićem. Na Strmolu sta se simbolično ponovno zaročila.
Umrla, ker sta bila pripadnika meščanske elite?
Hribar je bil lastnik tovarne Šumi, imel je rudnik v Srbiji, bil lastnik letala in številnih delnic. Ksenija je študirala jezike in tudi ona je pilotirala letalo. Bila je prva Jugoslovanka s pilotskim izpitom. Josipovič trdi, da so vosovci umor zakoncev ves čas skušali upravičevati s tem, da sta narodna izdajalca, čeprav so ju odstranili le, ker sta bila pripadnika meščanske elite, poroča Reporter.
Stric in njegova žena nista pripadala nobeni barvi
Petra Hribarja, ki je po zaporu pobegnil v Kanado, najbolj prizadeva, da ni nobenega opravičila za storjeno. »Dobro se ve, da Rado in Ksenija Hribar nista bila rdeča, črna ne bela, ampak nedolžni žrtvi, za storilce njunega umora pa se ve, da so vendarle pripadali neki politični opciji. Dodal je, da so svojci storilcem že oprostili, nikoli pa zločina niso pozabili.
