SHOD LJUBITELJEV

Razbitino iz grmovja spremenil v svoj sanjski avto

Objavljeno 19. avgust 2017 22.45 | Posodobljeno 19. avgust 2017 22.45 | Piše: Drago Perko

Ljubitelji campagnol so se zbrali v Dobrniču pri Trebnjem.

Zbor Foto: Drago Perko

DOBRNIČ – V Sloveniji je kar nekaj ljubiteljev starih terenskih vojaških vozil, t. i. campagnol. Ena od teh druščin prihaja tudi iz Dobrniča, Ponikev in okolice. »Vsako leto se zberemo, letos že četrtič,« nam pove Branko Koncilja, ki je s petnajsterico somišljenikov velik navdušenec nad starimi vozili, ki so zbrani v druščini Campagnola Dobrnič Campagnola Ponikve. »Vsako leto imamo še Martinovo furo, zberemo se in vozimo pa se tudi na velikonočni ponedeljek,« nadaljuje Branko, ki je pred leti sedel s prijatelji v zidanici svojega očeta na vinorodnem Liscu.

8000 evrov je Branko Koncilja vložil v obnovo svoje campagnole.

Očetov bratranec je vse zbrane, vsi so vozniki campagnol, povabil na obisk. Tako prvo leto. Tako se zberejo v kraju Šahovec, kjer najprej dobro zajtrkujejo, potem sledi pomenek o trasi in odhod. Tokrat jih je iz Dobrniča pot vodila na Lisec in na Brinovo goro, potem pa po rimski cesti do Kitnega vrha, kjer jih je pričakal domačin gostitelj Marko Mohorčič, ki je tudi ponosen lastnik starin.

Od fiata do uaza

V društvu prevladujejo vozila znamke Fiat, prisotna sta tudi zastava AR 55 in uaz.
Med vozniki je bil Alojz Zakrajšek, ki je svojega legendarnega ruskega uaza našel v Vipavi, kar s pomočjo spletnega portala. »Vrsto let sem iskal tako campagnolo, zdaj jo imam. Pa še otroci se zelo radi vozijo z njo,« pove Alojz, čigar avto so izdelovali med letoma 1965 in 2001. Težav s popravili nima, avto dela kot urca, Alojz je dal le 100 evrov, da so mu uredili zavore.
Tudi Branko je svojega fiata našel na Primorskem, zapuščenega in močno načetega v nekem grmovju.


Imamo tudi srečo, da smo v družbi zbrani taki, da vsak nekaj zna: za obnovo vozila nas je šest delalo leto dni.

Z marljivim delom mu ga je uspelo spraviti k sebi. »Pleh smo požagali stran, popravili smo kardane, obnovili blatnike, menjali cerade in prevleke sedežev, pa še prebarvali smo ga,« opiše delovni proces. V obnovo je vložil osem tisočakov, na trgu bi za vozilo dobil kvečjemu 5000 evrov. »Imamo tudi srečo, da smo v družbi zbrani taki, da vsak nekaj zna: za obnovo vozila nas je šest delalo leto dni,« poudari Branko. To so vozila, ki se zadržijo na vseh štirih kolesih tja do naklona 42 stopinj. »Dobro se znajdejo v blatu. Če so gume prave, tudi v snegu,« nadaljuje naš sogovornik. Z deli so težave, na voljo so le na Igu. Branko nam razkrije, da ima vsak lastnik campagnole zato dva avta: enega vozi, drugega porabi za avtodele. 

Deli s prijatelji