VODICE – Ko je 14. septembra sedmošolec sedel v svojo šolsko klop, je zaman iskal sošolca. Prijateljev stol je bil prazen. Podobno se je tisti četrtek zjutraj zgodilo še v prvem in četrtem razredu. Tudi vrstnice in vrstniki prvošolke in četrtošolke so začudeno pogledovali proti izpraznjenima mestoma. Z enakim, če ne še večjim začudenjem pogledujejo – dva tedna pozneje.
Mineva namreč že 16. dan, ko niti vodstvo Osnovne šole Vodice ne ve, kje so bratec in njegovi sestrici, ki so bili tako iznenada iztrgani iz okolja, v katerem so končno zaživeli, zacveteli, smo izvedeli, in občutno napredovali! »Niti posloviti se niso mogli od svojih sošolk in sošolcev, ki so bili, jasno, čisto zaprepadeni,« je povedala specialna pedagoginja na šoli Saša Šimnovec. In ne le otroci, v teh dneh so zgroženi vsi drugi v Vodicah, tudi svet staršev se je že seznanil z nenadnim odvzemom nesrečnih otrok, pretresen je ravnatelj Jure Grilc. »Če bi nam, saj smo vendarle šola, kdo s CSD Kamnik v vsem tem času vsaj nakazal, za kakšne razloge je šlo, bi bili zdaj tiho. Če bi komunikacija s CSD potekala, bi še nekako razumeli, tako pa smo vse bolj prepričani, da je šlo za povsem nesprejemljiv način odvzema in prešolanja teh otrok, za serijo napak, zaradi katerih bodo spet trpeli najšibkejši.«
Kandidata za posvojitev
Omenjeni otroci nimajo pravega otroštva. Žarek upanja naj bi nanje posijal pred kakšnim letom in pol, ko so iz rejništva prispeli k bodočima očetu in mami, kandidatoma za posvojitev. Ravno sta zaključevala gradnjo hiše v Vodicah. Od avgusta 2016 sta vsem otrokom že zagotavljala normalne razmere. Ravnatelj Grilc ju je že dodobra spoznal. »Že kmalu smo ocenili, da gre za izjemno srčni osebi, ki si želita otroke, ki jih želita vzgajati in iz njih vzgojiti uspešne in celovite osebnosti.« Skupaj s sodelavkami je tudi v poznejših mesecih opazoval, kako sta se šoloobvezna otroka vse bolje vključevala v učni proces, kako ju je lepo sprejela tudi okolica, kako je deklica kandidatko že klicala mama in je pri atletiki, kamor sta ga vpisala, užival tudi starejši bratec. Šolsko leto sta uspešno končala. »Vsi skupaj na šoli smo bili prepričani, da gredo stvari v pravo smer,« se je spominjal ravnatelj. A kaj, ko se je v začetku junija letos – zapletlo.
»Bil sem močno začuden, ko sem na timskem sestanku opazil novo osebo, ki je zamenjala dotedanjo vodjo postopka za posvojitev. Sestanek je bil povsem drugačen od prejšnjega, bili smo zasliševani, če smo kaj vprašali, smo dobili zgolj oster odgovor, da se nas to ne tiče, da nismo stranka v postopku itd.« je pojasnjeval Grilc. »Bodoča mamica je, se spominjam, večkrat potožila, da jima je z možem čudno, da morajo imeti otroci še vedno toliko stikov z nekdanjim rejnikom, vsak drugi vikend, če se ne motim. Sicer dopuščam možnost, da so bila še kakšna druga ozadja, ki jih naše, čeprav budne oči, niso zaznale, toda dogodki, ki so sledili, so bili za nas naravnost pretresljivi.« CSD Kamnik je imel namreč vse poletje čas, da bi se te otroke pravočasno prešolalo, pa tega ni storil. Očitno je raje počakal, da je prvega septembra v šolsko klop sedla še najmlajša sestrica.
Jokala je vsa šola
Kar ni in ni se na prvi šolski dan hotela iztrgati iz objema kandidatke za posvojitev, »mamica« jo je kar naprej rotila. »No,« je pripomnil ravnatelj, »po tednu dni pa je punčka že ponosno tekala z rumeno rutico in sodelovala pri pouku, krasno, očitno se je lepo ujela,« je premišljeval, pa sta prišla ta usodni 13. september in popoldanski sestanek, na katerem je CSD dokončno odločil. Ter sprožil vrsto travmatičnih dogodkov, kakršnih na OŠ Vodice ne pomnijo.
Že naslednje jutro je ravnatelj prejel telefonski klic, ki ni trajal dolgo. Skrbnik, tega določi CSD, enega izmed otrok, vsak od trojice je imel svojega, ki pa so ga na šoli videli v letu dni le enkrat samkrat, je kar v imenu vseh treh sporočil, da otrok od tistega dne naprej ne bo več v šolo?! »Nihče od nas ni posumil na kaj takšnega,« je dejal Grilc. Ki je sprejel objokano in nesojeno mamico, na jok je šlo tudi ravnatelju, specialni pedagoginji in vsem drugim.
Smrtna obsodba Izvedeli smo, da se nesojena oče in mama tudi po dveh tednih še nista pobrala. Da sta dala odločbo CSD o odvzemu v roke strokovnjakom s tega področja, ti pa so v njej ugotovili vrsto postopkovnih napak, zato sta že sklenila, da bosta šla do konca in se znebila krivde, zaradi katere sta bila ob otroke. Prestavljali so jih kot šahovske figure. Izvedeli smo, da so povsem dotolčeni, nekdo je dejal celo, da je bila to zanje »smrtna obsodba«! |
Ker tudi pet dni zatem ni bilo nobenega glasu s CSD, je ravnatelj obvestil skrbnike, da so dolžni oddati pisno vlogo za izpis otrok iz šole. Dvaindvajsetega septembra, ko otrok ni bilo že deveti dan, je osebi, ki je vodila postopek za njihovo dodelitev posvojiteljem, poslal še dopis o pravilih šolskega reda. »Bila je prav smešno začudena, 'aja, a tudi to moramo storiti?!'« še danes ne more verjeti.
Do izpisa, ki so ga končno izvršili 26. septembra, so otroke vodili kot odsotne. »Nekdo jih bo moral za to obdobje pač opravičiti?!« je opozoril načelni ravnatelj. Tega dne je namreč pismonoša prinesel priporočeno pismo. V pomanjkanju informacij ugotavljajo, da je dokument, v katerem je pisalo, da z 18. 9. izpisuje otroke iz vodiške šole, poslal stari novi rejnik. Grilc preprosto ne razume, kako si je lahko nekdo dovolil iz šole otroke izpisati – za nazaj. »Tudi prehrano odjavimo na šoli vselej za naprej, nikoli za nazaj!« Prav tako ne razume, zakaj nova šola po več kot dveh tednih še vedno ni zaprosila za dokumentacijo vseh treh otrok, to je namreč nujna praksa, kadar gre za prešolanje! Če ne želijo razkriti, kje so ta hip vsi trije, bi to lahko storili tudi prek CSD, pa niso.
»Tako lepo so napredovali in se vživeli, da se nam na šoli ne zdi logično, zakaj se je moralo to zgoditi. Lahko povem le, da me je delovanje CSD že spet povsem razočaralo!« je sklenil ravnatelj.
Direktorica CSD Kamnik Maja Gradišek: »Tako centri za socialno delo kot drugi organi in nosilci javnih pooblastil moramo v svojih dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Država zagotavlja varstvo mladoletnim vselej, kadar je ogrožen njihov razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Med ukrepe za zaščito otroka in njegovih koristi spadata tudi odvzem staršem in ukrep oddaje v zavod. V konkretnem primeru ni šlo za ukrep odvzema, zaradi varstva osebnih podatkov več informacij o konkretnem postopku ne morem posredovati.« |