V preteklem mesecu je v Sloveniji padla podpovprečna količina dežja. Od 18. junija do 18. julija je na Obali padlo le štiri odstotke dolgoletnega povprečja obdobja 1991–2010, na Goriškem 22 odstotkov, okrog 20 odstotkov običajne količine dežja za ta čas pa je padlo tudi v predelih Zgornjesavske doline.
Padavin bistveno manj
Tudi drugod po Sloveniji je bilo padavin manj, v Novem mestu 32 odstotkov, Ljubljani 47 odstotkov, Mariboru 51 odstotkov, Celju in Murski Soboti pa malo nad 60 odstotkov dolgoletnega povprečja. Tako stanje se že kaže na kmetijskih rastlinah. Voda v tleh je ponekod prešla v stanje težje dostopnosti za rastline. Na koruznih poljih se ponekod kaže zvijanje listov zaradi vročine in pomanjkanja vode v tleh, nezalivane rastline ob vročini venijo. Letos je bila vodna bilanca kmetijskih tal na Primorskem negativna od 10. junija, lani pa vse od maja.
Potenje rastlin
Transpiracija je izhlapevanje vode iz listov rastlin skozi listne reže. Skozi rastlino se pretaka z osmozo. To je prehajanje iz šibkejše raztopine v močnejšo. Voda v rastlinskih celicah je šibka raztopina mineralnih snovi. Ko v listnih celicah izhlapi, raztopina v njih postane močnejša, tako da se voda pretaka vanje iz bližnjih celic. To povzroča verižno reakcijo skozi vse celice rastlin. Da rastlina med izhlapevanjem izgubljeno vodo nadomesti, se ta dviguje iz korenin navzgor. Temu pravimo transpiracijski tok. V rastlino prehaja iz tal skozi koreninske laske. Tla so lahko različna, kar je odvisno od njihovega nastanka. Razporejamo jih v različne tipe: težja, srednja in lahka. Vsak ima svojo sposobnost za zadrževanje vode. Lahka tla je lahko zadrže manj, težja pa več. V povprečju se rastline z vodo največ oskrbujejo iz prve četrtine globine korenin, in sicer tam dobijo do 40 odstotkov vse potrebne vode, 30 odstotkov dobijo iz druge četrtine, 20 odstotkov iz tretje in 10 odstotkov iz četrte četrtine korenin.
Zaščita pred sušo
Delež vode v tleh premosorazmerno narašča tudi z vsebnostjo humusa. Zviševanje ravni tega z gnojenjem z organskimi gnojili in z zelenim gnojenjem nam vsekakor pomaga kot zaščita pred sušo. Pomembna zaščita pred sušo je tudi zastirka iz rastlinskih substanc, kot na primer pokošene trave, odpadlega listja ali slame, lubja. Prav tako lahko uporabimo folijo. S tem zmanjšujemo izhlapevanje iz tal, vzdržujemo bolj konstantno temperaturo, v močnih poletnih nalivih pa preprečimo zbitost in na nagnjenih terenih erozijo oziroma spiranje.
Vodni račun rastlin
Med rastjo so potrebe po vodi v rastlini različne, na začetku manjše, a postopno naraščajo in dosežejo višek, ko se tvori največja masa rastline. Po tej fazi potrebe po vodi upadajo do zrelosti. Višek pri vrtninah je na primer takrat, kadar solata oblikuje glave ali korenovke tvorijo korene. V vročih poletnih dnevih lahko iz tal in rastline izhlapi tudi več kot pet litrov vode na kvadratni meter. Koliko je izhlapi na dan, lahko izračunamo tudi iz meteoroloških podatkov o temperaturi in vlagi zraka, o hitrosti vetra in trajanju sončnega obsevanja. Če ni dovolj vode, se zmanjša pridelek, vitalnost rastlin ter njihova estetska vrednost. Vročina, pogost veter in ostale vremenske razmere sprožajo visoko izhlapevanje. Že več let opažamo, da se število dni, ko na dan iz tal in rastlin izhlapi več kot pet litrov vode na kvadratni meter, povečuje. Zelo opazen je ta trend po letu 1990. V Ljubljani je v povprečju obdobja 1971–2000 21 takih dni na leto, lani jih je bilo do sredine avgusta 35, na Obali več kot 70. Letos jih je bilo tam do 18. julija 40, v Ljubljani 22.
V suhem obdobju oziroma suši je ena najuspešnejših rešitev dodajanje vode, predvsem pri zelenjadnicah in v trajnih nasadih. Pomembno je upoštevati znana navodila namakanja oziroma zalivanja, da vrta nikoli ne zalivamo čez dan, ko sije sonce, saj lahko zaradi efekta leče na rastlinah nastanejo ožigi. Zalivamo v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, ko se tla in rastline ohladijo.
Kako do podatkov o količini izhlapele vode?
Podatke o količini izhlapele vode za nekaj lokacij v Sloveniji lahko pridobite na spletnih straneh ARSO: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/wb/. V dekadnem biltenu objavljamo pregled stanja vodne bilance za zadnjih deset dni s http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/wb/currentyear/.
Napoved
V sredo in četrtek bo večinoma sončno, popoldne bo nastalo nekaj vročinskih neviht.
Napoved od 26. do 31. julija 2013
Nad Sredozemljem in Alpami se bo okrepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah bo k nam iznad severne Afrike čez Sredozemlje pritekal vroč in suh zrak. Prevladovalo bo sončno vreme z zelo visokimi temperaturami zraka, ki bodo ponekod presegale tudi 35 °C.
22. julij 1968
Jutro je bilo za julij marsikje nenavadno sveže, na nekaterih planotah Notranjske se je pojavila slana. V Babnem Polju so izmerili –0,7 °C, na Rakitni 0,5 °C, v Ratečah 1,8 °C, v Ilirski Bistrici 3,8 °C in v Postojni 3,9 °C.
Oh, ti pasji dnevi!
Tako pravijo:
Če na Jakoba (25. julij) dežuje,
ostro zimo oznanuje.
Če pasji nam dnevi (od 23. julija do 23. avgusta)
dež prineso,
obilo sladkosti vinu vzemo.
