LJUBLJANA – Bo kar držalo, da naše državice niti znotraj Evropske unije ni mogoče pojmovati za nekakšno Indijo Koromandijo. No, če že nismo podobni Indiji Koromandiji, pa očitno povsem mirne vesti lahko vsaj trdimo, da je pri nas marsikaj podobno kot v Ameriki. V kakšnem smislu? Navsezadnje zato, ker, kot je pokazala zadnja Gallupova javnomnenjska raziskava, tudi Američani vse bolj izgubljajo zaupanje v vse tri veje svoje oblasti, v izvršno, zakonodajno in tudi v sodno. Zanimivo. Ja, celo ameriškemu vrhovnemu sodišču, ki s svojimi (raz)-sodbami, prav to naj bi med drugim dokazala Gallupova raziskava, vse pogosteje samo jezi (?) Američane, po novem zaupa »le še približno 30 odstotkov prebivalcev ZDA«.
V redu, boste rekli, toda vseeno, kje pa je v tem mogoče videti kakršno koli podobnost med Slovenijo in ZDA ter celo med našim vrhovnim sodiščem in ameriškim.
Ali nismo skoraj kot v Ameriki?
Mar ni predsednik slovenskega vrhovnega sodišča Branko Masleša vrhovni sodnici kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, sodnici poročevalki Maji Tratnik, ki ji je bila dodeljena zahteva predsednika SDS, obsojenca in zapornika Janeza Janše, za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, začasno ustavil pripada vseh drugih zadev? Mar ni s tem želel doseči, da bi sodnica poročevalka, v rokah katere je, tako je predvčerajšnjim poročala vladna STA, ta hip skupno kar 26 zahtev za varstvo zakonitosti, Janševo zahtevo lahko obravnavala prednostno? Ja, le sodnica Tratnikova bi zdaj še morala brez odlašanja in intenzivno začeti obravnavati Janševo zahtevo, pa bo. Mimogrede, STA jo je dvakrat zagodel »tiskarski škrat«. Prvič, ker je tiskovna agencija naključno spet pozabila omeniti, da je vrh sodstva samo njo dolžan prednostno, tako rekoč ekskluzivno obveščati o vsem. In drugič, ker objavljena novička pač naredi na tiste, ki jo berejo, zavajajoč vtis, češ da se je Masleša šele predvčerajšnjim odločil, da bo začasno ustavil pripad novih zadev sodnici poročevalki Tratnikovi. To sploh ne drži. Odločitev o ustavitvi pripada (prednostne obravnave) je bila sprejeta že takrat, ko je vrhovno sodišče prejelo zahtevo Janševega odvetnika Francija Matoza za varstvo zakonitosti. Že takrat, ja. Vendar STA poskuša objavljati čim bolj tabloidno intrigantne vestičke.
In kdaj potem lahko volivci, tisti, ki so naklonjeni predsedniku SDS, in tisti, ki ga ne marajo, pričakujejo rezultat intenzivnega dela vrhovne sodnice poročevalke Tratnikove? Tega pa ne glede na vse ni mogoče napovedati, saj je dinamika takšnega postopka v celoti odvisna od vsakokratnega sodnika poročevalca, v konkretnem primeru pač od ugotovitev in odločitev sodnice poročevalce Tratnikove. No, pa smo že skoraj v »Ameriki«.
Pa ne zato, ker podmladek SDS vrhovnemu sodišču očita, češ da nas »s svojo počasnostjo in zavlačevanjem uvršča v skupino držav, kot so Belorusija, Kitajska in Severna Koreja«, marveč zato, ker se naša politika (predstavniki izvršne veje oblasti in tudi opozicije) posredno žal že ves čas po svojih najboljših močeh trudi, da bi vendarle nataknila nagobčnike in plašnice po njenem mnenju pretirano nadležnim predstavnikom sodne veje oblasti. Imate prav: to res ni nič novega ter se ni začelo šele s sojenjem in razglasitvijo sodbe v zadevi Patria. Drugič, ker so slovenske javnomnenjske raziskave, izvedene v zadnjih 24 letih, spet in spet zelo nazorno pokazale, da so slovenske javnosti žal najbolj zaupale predstavnikom sodne veje oblasti prav v času, ko so bila naša sodišča najmanj uspešna in učinkovita, denimo tam nekje okrog leta 2000. Prav ste prebrali, slabše so sodišča delala, bolj so jim državljani zaupali. Paradoks? Kje pa, povsem razumljivo. Ker je obseg vehementnega početja tako imenovanih propagandnih strojev, ki preračunljivo prilagajajo mitološko resnico o stanju v sodstvu in na tožilstvu, v obratnem sorazmerju z učinkovitostjo, ki jo v nekem obdobju dosegajo sodniki in tožilci. Pa ni to noro? Ne, tudi to je žal logično. Ko in če že govorimo o Sloveniji kot Ameriki Koromandiji.
Toda Odbor 2014 medtem nadaljuje prižiganje svečk v podporo Janši, odbor Zbora za republiko za preprečevanje zlorab v pravosodju pa je pričakovano še drugič pozval vrhovno sodišče, naj nemudoma sprejme odločitev o prekinitvi Janševega prestajanja zaporne kazni na Dobu, saj za to na koncu koncev menda res ne potrebuje mnenja vrhovnega državnega tožilstva, saj je, ko obstaja sum kršitve človekovih pravic in neupravičenega odvzema svobode, dolžno odločati nemudoma. V takšnem ozračju se nadaljuje predvolilna kampanja.
Fajonova proti EPP, Pravnik nad vrhovno sodišče
Medtem ko se članici Židanovega SD in evropski poslanki mag. Tanji Fajon zdi, da pretirana zaskrbljenost Evropske ljudske stranke (EPP je v posebni izjavi namreč poudarila, da je zaskrbljena, ker je predsednik SDS v zaporu) pomeni sporen, nedopusten »političen pritisk na slovensko sodstvo in javnost«, je Akademsko društvo Pravnik vrhovno sodišče pozvalo k spoštovanju ustavnih procesnih jamstev poštenega sojenja (naj odloči absolutno prednostno in brez nepotrebnega odlašanja ter tudi nearbitrarno in nepristransko).
