Janče slovijo po izjemnem razgledu. Najlepši je z vrha nad vasjo, pri planinskem domu na 794 metrih nadmorske višine: Julijske Alpe s Triglavom se v lepem vremenu vidijo na zahodu, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe z Menino na severu, Zasavska Sveta gora in Kum na vzhodu, Gorjanci in Snežnik na jugu. »Izjemno lep je pogled na Ljubljano, Barje, Ljubljansko in Kranjsko polje, blejski grad in Gorje,« je ob 60-letnici slovenskega planinstva zapisal v knjižici, izdani 1953., sloviti potopisec Rudolf Badjura o vasici, ki danes spada v Mestno občino Ljubljana.
Po osamosvojitvi Slovenije pa so kraji med dolino Besnice in Savo zasloveli po tako imenovani Sadni cesti, po junijskih jagodnih nedeljah in kostanjevih nedeljah oktobra. Domačini iz vasi Janče, Gabrje in Vnajnarje so pionirji srečanj s slastnim kostanjem v glavni vlogi.
Prvo kostanjevo nedeljo so v okviru programa za celostni razvoj podeželja in obnove vasi MO Ljubljana pripravili že leta 1993. No, če smo natančni, najprej je bila sobota, dogodek pa so poimenovali kostanjev piknik. Izjemna odmevnost in dober obisk zlasti družin sta prireditelje spodbudila, da so ga s sobote prestavili na nedeljo, nato na dve, sčasoma pa kar na tri oktobrske nedelje, razloži Srečko Birk iz Vnajnarij, predsednik Turističnega društva Besnica Janče.
Živalski vrt in Tonetovi vampi Tone in Zdenka Selko sta oskrbnika planinskega doma na Jančah, pred njima je za postojanko PD Litija in planince skrbel nekdanji selektor rokometne reprezentance Slovenije Leopold Jeras. Kamničan Tone je po izobrazbi elektroinženir, a se je po izgubi službe v Iskri prelevil v kuharja in oskrbnika koč. Preden je prišel na Janče, je bil oskrbnik na Veliki planini. Njegova specialiteta, s katero razvaja goste, so vampi. Res so odlični, mimogrede. Letos sta Selkova k ponudbi dodala živalski vrt s kozami, pujsi in kobilami, ki so ga seveda najbolj veseli otroci. »Več otrok je pri živalih kot staršev pri šanku,« kratko, a slikovito opiše hudomušni Tone, tudi bobnar v kamniški godbi na pihala. |
Kitajski sovražnik
Letos pripravljajo člani društva, 92 jih je, že 21. kostanjevo nedeljo. Če bo vreme, bodo Janče z okolico znova oblegane kar tri nedelje zapored.
Kostanj se tu, nam izda Jože Groznik, kmetovalec in čebelar iz naselja Tuji Grm ter tajnik turističnega društva, namreč nabira ves mesec. Začne se že konec septembra, konča konec oktobra; na tukajšnjih lapornatih tleh uspeva več sort, domačini jim preprosto rečejo zgodnje, srednje in pozne. Groznik čez palec oceni, da okoli Janč na leto (lahko) poberejo približno 10 ton kostanja, tri četrtine ga odnesejo nabiralci z vseh koncev Slovenije. Po zakonu ga sme posameznik nabrati dva kilograma na dan. »Če ne greš v hosto ob sedmih zjutraj, ga ne boš več dobil!« se priduša kmetovalka z Vnajnarij Lili Maren, pridelovalka jagod in suhega sadja. A blagajničarka turističnega društva se obenem zaveda, da obiskovalci nabiralci pač spadajo zraven, če se greš turizem. In oni zagotovo niso problem. »Če je kostanj, bi bilo za vse dovolj. A letos bo hudo,« pristavi Srečko Birk. Kostanjev rak, bolezen, ki je posušila veliko kostanjevih dreves, se resda umirja, zato pa grozi uničevalska osica kostanjeva šiškarica, ki izvira iz Kitajske in pri nas nima naravnega sovražnika. Ker pristojni organi doslej niso ustrezno ukrepali in tudi ne dovolijo uvoza kitajskih os, naravnega sovražnika šiškarice, s katerim se ponekod v tujini uspešno spopadajo z največjim uničevalcem kostanja, se na Jančah bojijo katastrofe. Že v nekaj letih.
Veliko ga ponoči snede tudi divji prašič, poleg nadlog iz živalskega sveta pa je tu še človeški, pardon, inšpektorski faktor.
Program kostanjevih nedelj Na letošnjih kostanjevih nedeljah bodo po tradiciji prodajali kostanj, ga pekli, prikazovali bodo žganjekuho in žganjice tudi prodajali, na ogled bo prešanje mošta. Med stojnicami lokalnih ponudnikov domačega sadja in dobrot bosta še ribniški štant ter ponudba zelenjave prijateljskega društva Ajda iz Sostrega. Prvo kostanjevo nedeljo je na programu nastop Grajskega kvinteta, drugo, 12. oktobra, bo goste zabaval ansambel Pogled, 19. oktobra pa je na sporedu nastop ansambla Toplar. Prvič bodo organizirali tekmovanje v ličkanju koruze, v šoli Gabrje bo razstava Turistični spominek, iskali bodo skriti zaklad. Program bo vse tri nedelje potekal od 11. do 18. ure pred planinskim domom na Jančah. |
Invazija inšpektorjev
»Kljub vsemu sem bil optimist do lanske prve jagodne nedelje,« se Jože Groznik malce resignirano spomni invazije inšpektorjev na jagodni nedelji v organizaciji TD Besnica Janče. Po podatkih društva je po lanskem obisku inšpektorjev dobesedno strmoglavilo število kmetij, ki se v projektu Sadna cesta ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo – z 39 na zgolj 21.
Jančje, ne Janče! Planinec in potopisec Rudolf Badjura v knjižici Izbrani izleti iz leta 1953 za Janče uporablja zapis Jančje. Takole utemelji svojo odločitev: »Jančje je okrajšano pridevniško ime iz 'Jančje selo'; pravilno govorimo in pišemo: na Jančjem (ne 'na Jančah'), z Jančjega (ne 'iz Janč').« Jezik tokrat ni upošteval strokovnjaka in je ubral drugačno pot. |
Zaradi novega zakona, veljati je začel lani, se tukajšnjim kmetom, ki se s svojimi izdelki predstavijo največ petkrat na leto, na dveh jagodnih in treh kostanjevih nedeljah, dejavnosti, kot je na primer peka kostanja, preprosto ne izplača registrirati, poudarjajo vodilni trije v TD Besnica Janče. Oni za zdaj še sodelujejo na kostanjevih nedeljah, bodisi s prodajo in peko bodisi z drugimi izdelki. »Za pet nedelj moramo registrirati dopolnilno dejavnost za celo leto, voditi knjige kot velika fabrika, plačati zdravstveno zavarovanje 32 evrov na mesec... Vsi trije imamo kmetije. To je bil vir dohodkov za plačilo kake položnice, zdaj pa...« za mizo v planinskem domu na Jančah izmenjaje nanizajo dejstva Srečko, Jože in Lili. »Če bodo letos zatežili ob kostanjevih nedeljah, lahko kar nehamo delati.«
Obiskovalci čudovitih krajev v osrčju Slovenije si tega vsekakor ne želijo in čas bi že bil, da neutrudnim podeželanom tukaj in drugod po Sloveniji končno prisluhne tudi birokracija. In sprejme kak do ljudi prijazen zakon.
Kostanjevi pikniki in prazniki po Sloveniji Janške kostanjeve nedelje so morda najbolj znane, ne pa edine prireditve, povezane s kostanjem. V kraju Vitovlje na Goriškem bodo 18. in 19. oktobra pripravili praznik kostanja, kjer bo osrednji dogodek tekmovanje v kuhanju kostanjevega golaža z lanskim zmagovalcem oddaje Gostilna išče šefa Tomažem. Kostanjevo nedeljo pripravljajo tudi pri koči na Bohorju, in sicer 19. oktobra. Kostanjev piknik bo 11. oktobra pri pečovniški koči na Grmadi (PD Grmada Celje), istega dne ga bodo pekli tudi na pikniku na Gori Oljki, 12. oktobra bo kostanjev piknik na Resevni, 19. pa pri planinskem domu na Bukovici (PD Žalec) ... |
