LIPICA – Pred dnevi smo v uredništvo ponovno prejeli pismo zaposlenega v Kobilarni Lipica, ki je zgrožen nanizal umazane nepravilnosti, ki se dogajajo pod novim direktorjem Boštjanom Bizjakom, ki menda rine svoje naprej in jih nastavlja na položaje. Neimenovani natančno opisuje, kdo je s kom v sorodu, kdo s kom prijateljuje ...
Podobno pismo, le da z druge strani, smo prejeli že konec junija, kjer pa delavci in zlasti jahači javnost nagovarjajo, kako fejst je direktor Bizjak. »... po dolgih letih prvi direktor, ki nas je prišel sploh pogledat,« so dobesedno zapisali.
Ne bomo ponavljali zgodbic o izginulih pol tone kalamarov, kako naj bi v hotelski kuhinji pekli ogromne količine slaščic, o izginulih pršutih, pa o enormnih vlaganjih v obnovo golfske hišice, ki naj bi stala čez 352.000 evrov. V Lipici je stanje precej kaotično, tisti, ki se na to spoznajo, so nam namignili, da kobilarna nima urejenega niti lastnega arhiva za dokumentacijo. Je sploh še kaj prostora za lipicance v tem kaosu?
Kje je register lipicancev?
Kje so v vsej tej zmešnjavi naši kraški sivci, ki jih imamo vsi tako radi? V zadnjih letih kot da jih v Lipici ni, saj se z njimi pravzaprav nihče ne ukvarja. Kobilarna ima že dolgo premalo jahačev in konjarjev, ki prejemajo mizerno nizke plače.
Leta 1996 je bivši strokovni vodja kobilarne Marko Marc ob diplomi na biotehniški fakulteti iz lastnih nagibov začel sestavljati register lipicancev, kamor naj bi se vpisovala vsa lipicanska žrebeta v vseh državah na svetu. Marc je projekt predstavil na številnih svetovnih konjeniških ter drugih kongresih in bil deležen pohval.
Pred leti je tako vodstvo Lipice zaprosilo mag. Janka Uratnika, uglednega sodnega izvedenca za področje informatike, naj analizira in oceni register lipicancev. »Marc zanj ni zahteval nikakršne nagrade, temveč le strokovno in moralno priznanje za svoje delo, ki je v resnici izjemno,« nam je zatrdil Uratnik.
Z registrom
bi bili glavni
Register ni pomemben le zaradi tega, ker predstavlja moderno univerzalno orodje rejskih knjig, ampak bi lahko postal izjemen adut pri uveljavljanju vpliva na vodenje svetovne populacije lipicancev.
Po evropski zakonodaji in ne nazadnje logiki stvari se za vsako pasmo predvideva nadrejena oziroma krovna rejska organizacija, ki združuje vse nacionalne rejske organizacije. Glede lipicancev imamo že leta pat pozicijo, v Bruslju smo za status nadrejene organizacije zaprosili mi in Avstrijci. Bruselj seveda ne bo nikoli odločil, kdo je bolj pravi, ampak prepušča stvar kandidatom, da se dogovorijo, kar se seveda ne bo zlahka zgodilo. Avstrijci imajo lipicanca za svojega, tako kot mi.
Register je začel v resnici delovati, saj so ga nekatere kobilarne sprejele. Vanj so začeli vpisovati Slovaki, Nemci ...
Kaj je v registru tako posebnega? Marc je že pred leti zatrjeval, da je v njega vložil zares veliko ur, skoraj 15 let dela. Uratnik v poročilu, ki ga je izdelal za Lipico, priznava, da gre za izjemno delo, univerzalno in tehnično dovršeno. »Tega v tem trenutku Avstrijci zagotovo nimajo, zato je naravnost škandalozno, da zanj ne skrbimo,« pove Uratnik.
Vsaka država svojega matičarja
Marc je za ažuriranje registra v vsaki državi predvidel svojega matičarja, ki bi skrbno vnašal novorojene lipicance z vsemi potrebnimi podatki. Lipica pa je prevzela skrb za koordinacijo in vzdrževanje mednarodnega registra, vendar se z njim niso pretirano ukvarjali, danes je potisnjen ob stran. Avstrijci so hitro uvideli, da smo jih prehiteli po levi, zato Uratnik opozarja: »Avstrijci bodo zdaj zagotovo poskušali nadoknaditi izgubljeno, potem ne bo več poti nazaj, oni bodo glavni.«
Dolgoletni strokovni vodja španske jahalne šole na Dunaju Arthur Kottas-Heldenberg nam je pred meseci priznal, da so trenutno konji v Lipici glede na delovne sposobnosti celo boljši kot na Dunaju. V tem tiči vzrok, zakaj nas Dunaj kljub vsemu potrebuje, saj svetovna populacija lipicancev šteje menda manj kot 3000 konj.
Dekan veterinarske fakultete prof. Marjan Kosec potrjuje, da tudi sam nima verodostojnih podatkov, koliko lipicancev galopira po svetu: »Register bi bil res dobrodošel, potem bi zelo natančno vedeli, koliko jih je.« Ampak tudi če nas drugi potrebujejo, nam očitno ni pomoči. Register je namreč obstal, a še bi se ga dalo rešiti.
Objavljamo zahtevo za popravek »V Slovenskih novicah je bil 29. avgusta objavljen prispevek Raje o pršutih kot o lipicancih avtorja Jaroslava Jankoviča, v katerem je bilo zapisanih več napačnih dejstev, ki ne zagotavljajo objektivnega informiranja javnosti. Avtor tako napačno navaja: »Lipica je prevzela skrb za koordinacijo in vzdrževanje mednarodnega registra. Vendar se z registrom niso pretirano ukvarjali, danes je potisnjen ob stran.« Dejstvo je, da je Kobilarna Lipica dosegla, da je bil omenjeni informacijski sistem predan Mednarodni lipicanski zvezi (LIF) za uporabo v skladu z izhodišči, ki so bila sprejeta na skupščini Mednarodne lipicanske zveze leta 2002. Kobilarna Lipica si obenem prizadeva, da bi v okviru rejske komisije Mednarodne lipicanske zveze prečistili baze podatkov in da omenjeni sistem optimalno zaživel. Zato težko razumemo, kaj več naj bi Kobilarna Lipica naredila oziroma kako bi lahko zadovoljila samozvane poznavalce razmer in prioritet kobilarne. Glede avtorjeve navedbe, da ima Kobilarna Lipica »že dolgo premalo jahačev in konjarjev, ki prejemajo mizerno nizke plače«, je pravilen podatek ta, da možnosti za zaposlovanje in višino plač v javnem sektorju, kamor nedvomno sodi tudi javni zavod Kobilarna Lipica, določata Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o uravnoteženju javnih financ. Zaposleni v javnem zavodu Kobilarna Lipica prejemajo plače v skladu z veljavno zakonodajo, ta pa – kot je znano – v javnem sektorju omejuje tudi zaposlovanje. Poleg naštetega avtor Jaroslav Jankovič v članku omenja »kaotično stanje« in »umazane nepravilnosti«, ki naj bi se dogajale se v Lipici, kjer naj bi vodstvo kobilarne na položaje nastavljalo »svoje« ljudi. V zvezi s tem je pravilna in točna informacija ta, da je bilo opisano ravnanje pri kadrovanju domena predhodnega in ne aktualnega vodstva kobilarne ter da so prizadevanja aktualnega vodstva intenzivno usmerjena v urejanje razmer na vseh področjih dela. Tudi zato smo novinarjem kot predstavnikom javnosti na voljo za njihova vprašanja. Cenjenega novinarja, ki opisuje tako alarmantno situacijo v Kobilarni Lipica, pa prosimo, naj v prihodnje preveri podatke tudi v pristojnih službah Kobilarne Lipica, da bi se izognili nepopolnim ali celo neresničnim informacijami ter zagotovili uravnoteženo informiranje javnosti, ki temelji na preverjenih dejstvih.« Služba za odnose z javnostmi Kobilarne Lipica |