CELJE – Če imate v žepu ali na računu 1,2 milijona evrov presežka, si za ta denar lahko privoščite nakup celjske mestne tržnice. Celjsko okrožno sodišče je namreč sprejelo sklep, da lahko stečajna upraviteljica podjetja Ceste mostovi Celje (CMC) Milena Sisinger tržnico proda na javni dražbi po že zapisani izklicni ceni. Ta je sicer nekoliko nižja od priznane zavarovane terjatve ločitvene upnice SKB (1,5 milijona evrov), vendar če bi se kupcev trlo, bi se utegnil znesek precej dvigniti. Ali nasprotno.
Celjska tržnica je bila od nekdaj srce mesta
Z javno-zasebnim partnerstvom so jo obnovili pred štirimi leti, za obnovo so porabili 3,8 milijona evrov, a so jo že čez pol leta morali popravljati. Zdaj že propadli CMC ima z Mestno občino Celje (MOC) sklenjeno desetletno koncesijsko pogodbo. Sisingerjeva pričakuje, da bo MOC po vsej verjetnosti odkupila delež družbe CMC v stečaju, s čimer bo mestna tržnica znova v občinskih rokah in bo ostala javno dobro. Toda med dražitelji se lahko pojavi kdor koli. Interesenti z debelimi mošnjički se – tako kažejo številne slabe izkušnje iz preteklosti – kaj radi požvižgajo na javni interes, zato obstaja nevarnost, da bi mestna tržnica padla v roke vlagatelju, ki bi imel na elitni lokaciji sredi mesta povsem drugačne zamisli. Lahko bi postavil tudi zabaviščni park ali športno igrišče.
»Ne morem vplivati na izbor ali izbirati kupca, moja naloga je prodaja premoženja. Varovalka je koncesijska pogodba, zato se mora MOC strinjati z načrti morebitnega kupca, treba se bo dogovoriti. SKB bo nato poplačana iz kupnine. Delamo v koordinaciji z občino, datum dražbe še ni določen, je pa seveda smiselno ohraniti prvotno dejavnost na lokaciji tržnice,« je pojasnila Milena Sisinger. Številni Celjani namreč že leta negodujejo nad vse slabšo kakovostjo in ponudbo na mestni tržnici, pa tudi nad cenami, ki jih znajo branjevke precej zasoliti. Vse več jih zato obiskuje tako imenovani svinjski sejem, nekakšen celjski buvljak, ob vzhodni prometni vpadnici. Stisnjen je med trgovske centre in upešanim Tehnopolisom, vendar se nakupovalcev kar tare. Prostega parkirnega mesta skoraj ni, kupiti pa je mogoče vse, od igle do lokomotive. Bo mestna tržnica po spremembi lastniških razmerij kaj bolj konkurenčna tekmecu s periferije?
