Raje na sojenje kot sedet za sedem let

LJUBLJANA – Po več kot dveh letih od tragične prometne nesreče v križišču Slovenske in Dunajske ceste v Ljubljani je pred ljubljanskega okrožnega sodnika Borisa G. Hrovata stopil 28-letni Ljubljančan Savo Mikić, ki mu tožilstvo očita povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, za posledicami katere je umrl 27-letni Ljubljančan Domen Novak.

Na včerajšnjem predobravnavnem naroku mu niti na misel ni prišlo, da bi priznal krivdo za očitano mu dejanje in se tako v zameno za nižjo kazen izognil sojenju. »Ne priznavam krivde,« je tako oče treh majhnih otrok, oblečen v trenirko, na kratko odgovoril sodniku in s tem zavrnil ponudbo tožilstva o nižji kazni. To je bilo v tem primeru precej neizprosno, saj bi mu v primeru priznanja krivde čez prste pogledalo le za eno leto zapora. Namesto maksimalne zakonsko določene kazni v višini osmih let zapora bi tako lahko za rešetkami presedel sedem let. Ob tem pa bi ne glede na njegovo priznanje tožilstvo rado videlo še, da mu sodišče za maksimalen možen čas, to je za dve leti, prepove tudi vožnjo motornega vozila.

Novak ni 
imel možnosti

Tragedija v središču prestolnice se je zgodila 18. junija 2011 nekaj minut po pol osmih zjutraj, ko se je mladi kontrolor letenja Domen Novak z gilero peljal proti službi. Pripeljal je do omenjenega križišča, kjer je ob prižigu zelene luči speljal in glede na to, da je tedaj v obeh smereh (proti Dunajski in Slovenski cesti) gorela rdeča luč, se nikakor ne bi smelo zgoditi to, kar se je.

Zgroženi očividci so pozneje pripovedovali, kaj so videli. F. B. je stal na Slovenski cesti, »naenkrat pa je mimo prifrčal avto, ki je vozil zelo hitro po desnem pasu, potem pa zapeljal na levega in direktno v križišče, čeprav je zanj gorela rdeča luč. Počilo je, okrog je frčala plastika. Nato je bilo nekaj trenutkov tiho in videl se je dim.« Voznik mestnega avtobusa I. A. se je spominjal, da je na pasu za avtobuse pri rdeči luči ustavil na križišču Ajdovščina, na levem pa je ob njem obstal srebrni BMW X5. Ko se je prižgala zelena, je postal pozoren »na čudno vožnjo tega vozila, ki je takoj prehitelo dve vozili po desni strani, nato pa je hitrost pospeševalo, da je avto pri tem kar počepnil«. Na naslednjem križišču je terenec, tako I. A., prevozil rdečo luč na semaforju, zapeljal v križišče in trčil v motorista ... J. V. je sedel v lokalu na Slovenski cesti in zaslišal, kako je z veliko hitrostjo pripeljal terenec. »Slišati je bilo rohnenje, ki nastane, ko pohodiš gas.« Sledil je pok. Nesrečni Domen tako ni imel niti najmanjše možnosti, da preživi trčenje s terencem, ko je najprej padel na pokrov tega vozila, od tam pa na cesto. Imel je čelado, ki pri hujših udarcih v glavo običajno prepreči poškodbe kosti glave, ne pa poškodb možganov. Njegovi so bili usodno poškodovani prav tam, kjer so vsi vitalni centri za dihanje in bitje srca. Po nekaj dneh agonije je tako izgubil boj za življenje.

V križišče s 140 km/h

Kljub temu da je Mikić že v preiskavi povedal, da prometno nesrečo obžaluje in da mu je žal, da je fant umrl in da nesreče ni mogel preprečiti, saj motorista ni videl, se bo v nadaljevanju sojenja težko izognil očitkom glede prehitre vožnje. Iz izvedeniškega mnenja Janeza Kopača namreč izhaja, da je Mikić v križišče zapeljal pri rdeči luči, ta mu je pot skozi križišče prepovedala že okrog dve sekundi. Po trčenju pa sploh ni zaviral, saj je izvedenec prvo zavorno sled odkril več kot 20 metrov za točko trčenja. Beemve se je ustavil šele po več kot 106 metrih, in to po kombinaciji zaviranja, drsenja in trkov v pločnike ter steno ob cesti. V trenutku trčenja v motorista je bila po Kopačevem prepričanju hitrost beemveja kar 140 na uro, dovoljena pa je 50. Da je Mikić že v preteklosti zelo rad pritisnil na plin, bo ob tem poskušalo dokazati tudi tožilstvo, saj je na včerajšnjem naroku sodišču predlagalo pridobitev Mikićevega prekrškovnega spisa. Obtoženi naj bi bil namreč že najmanj dvakrat kaznovan zaradi prehitre vožnje.

Mikićev odvetnik Milan Krstič je sodišču predlagal, da naj na glavni obravnavi poleg preostalih prič zasliši še dve. Prva je v času nesreče stala v koloni za Novakom, druga pa je nesrečo videla kot peška. Poleg zaporne kazni Mikića lahko doleti plačilo visoke odškodnine, saj je Novakov delodajalec, Kontrola zračnega prometa RS, vložil premoženjskopravni zahtevek v višini 128.421 evrov. Mati pokojnega se za vložitev zahtevka ni odločila.