PAJKOV RANČ

Raj za živali pri Pajkovih

Objavljeno 21. september 2014 18.30 | Posodobljeno 21. september 2014 18.30 | Piše: Oste Bakal

Če bi bili vsi ljudje kot Pajkovi iz Zbigovcev pri Gornji Radgoni, hišni ljubljenčki nikoli ne bi trpeli.

Vojko z mucama in kužkom Foto: Oste Bakal

Ko sta se zakonca Vojko in Darinka Pajek po skoraj treh desetletjih, prebitih v Nemčiji, s hčerkami Jasmino, Andrejo in Darinko leta 2002 vrnila v domovino, sta v Zbigovcih pri Gornji Radgoni kupila starejšo domačijo. Počasi je iz nje nastal Pajkov ranč, kjer sta doma predvsem drobnica in perutnina in kjer je pravi raj za številne hišne in hlevske ljubljenčke.

Smisel življenja

Vsi domači so ponosni, da svoj življenjski prostor delijo z mucama (Cindy Mici in Mona), mačkom (Čiko), s kužkoma (Rambo in Astor), konjičkoma (Blues in Lili), osličkoma (Pančo in Mali Pančo), ovčko (Paula), kozicama (Ceca in Majda), vietnamskima svinjama (Trixi in Bruno), morskim prašičkom in hišnim zajčkom Elvisom in Elvito, ki živita v eni kletki z grlico, pa z želvama, ki nimata imen... Nekaj njihovih ljubljenčkov je, večinoma zaradi starosti, poginilo, a jih niso pozabili. Pepo, Jako in Stipe imajo skupno spominsko ploščo.

V idiličnem zelenem okolju so Pajkovi uredili pravljično domovanje in danes ga delijo s številnimi hišnimi ljubljenčki in prostoživečimi živalmi, ki jih na njihovem hribčku ter v okolici ne manjka. Fazani, srnice, zajčki, tisoče raznih ptic so njihovi vsakodnevni gostje, čeprav so vsi omenjeni domači prijatelji, ki živijo kot kralji, v središču pozornosti. Pajkovi pravijo, da jih ljubezen do živali spremlja vse življenje in da prav v njej vidijo njegov smisel. Od njih se lahko veliko naučiš.

Naučene na red

Predvsem Vojko in Darinka, ki najbolj skrbita za omenjene »družinske člane«, povesta, da bi bilo življenje veliko revnejše, če jih ne bi bilo toliko. Še posebno veseli so, kadar lahko rešijo kakšno živo bitje, ki ga kdo pusti brez oskrbe. »Vse naše živali so naši veliki prijatelji, a to ne pomeni, da lahko počnejo, kar se jim zahoče. Naučene so reda in poslušnosti, zato tudi ni nobenih težav. Drži, da to ni ravno poceni, a vseeno je na prvem mestu ljubezen do njih. In pri nas bo vedno tako. Škoda je le, da marsikdo okrog nas ne razume, kaj pomeni sožitje med vsemi živimi bitji,« pravi Vojko. Darinka doda, da je z njimi res veliko dela in obveznosti, a tudi ogromno zadovoljstva. Zato je najhuje, če kateri izmed prijateljčkov zboli ali pogine.

Darinka bi si želela, da bi enako razmišljali tudi drugi. »Marsikaj sem se naučila od štirinožnih prijateljev, predvsem, da je zvestoba zelo dragocena, zato jih je treba spoštovati in ceniti. Živali so lahko tudi zdravniki, njihove terapije pa pogosto uspešnejše od tistih, ki jih ponujajo pravi terapevti!«

 

Terapevtske živali

»Male živali izrazito dobro vplivajo na kakovost življenja starejših ljudi. Psiček jim pomeni motivacijo za sprehode, gibanje pa ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek lahko edini prijatelj in sogovornik. V domovih za ostarele v tujini in zadnje čase tudi pri nas vedno pogosteje uporabljajo terapijo z živalmi, saj se zavedajo njenega pozitivnega vpliva. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami in drugimi dostikrat neuresničljivimi cilji nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomestita marsikatero neizpolnjeno željo in napolnita srce s toploto. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, videz, barvo kože ali versko pripadnost. Skratka, ponujajo veliko več, kot se da opisati z besedami,« pravi znani veterinar Emil Senčar.

 

Deli s prijatelji