Po Kroejši bo jutri zvečer pokalo. Nekako tako, kot je po Sloveniji pred devetimi leti. Ko smo na predvečer praznika dela vstopali v Evropsko unijo. Bili smo srečni, ponosni, vzneseni. Vse je bilo oh in ah. Raj se je iz nebes spustil pod Alpe. Vsaki okrogli obletnici druženja z Brusljem smo nazdravljali s šampanjci. Kako ne bi, ko pa so nas eujevske raziskave risale med najsrečnejše narode Evrope. Neverjetnih 94 odstotkov nas je bilo takrat zadovoljnih s svojim življenjem, od nas so bili v petindvajsetglavi eujevski družini zadovoljnejši le Danci. Halo?! Vendar po svoje nič čudnega. Nenadoma nam, denimo, ni bilo več treba romati v Trst, Gradec, Lipnico, Gorico. Koliko mladosti se je postaralo na teh poteh?! Pa četudi je šoping po naravi stvari ena sama radost in veselje, so bila to romanja večkratnega ponižanja. Spomnimo se le tovarišev carinikov in miličnikov, kako so nam po avtih iskali skrite devize, pa nas potem ob vrnitvi pregledovali kot najhujše zločince in pri tem še neznansko uživali. Kako smo se za obcestnim grmovjem preoblačili in preobuvali v novo robo, odmetavali embalažo, račune. Toda cariniki so videli in vedeli vse ter še več. Potem pa so čez noč skupaj s carinskimi rampami nenadoma izginili. Nagnala jih je mama Evropa. EU nam je prinesla novo svobodo in blaginjo. A sreča ni trajala dolgo.
Vsakdo meri uspešnost s tistim, od česar živi. Politiki in država z ugledom, ostali s prisluženimi evri. Kakovost življenja je pač premo sorazmerna s količino cvenka v žepu. Tudi v Sloveniji. In tudi danes. Ko po devetih letih od ugleda ni ostal niti u, od evrov pa komaj kak cent. Za bedno preživetje. Ali pa še to ne.
Lepa njihova se bo pojutrišnjem pridružila Sloveniji, uresničila bo dolgoletne sanje. Po svoje razumljivo, da Hrvaški danes od Evrope kar prihaja. Pa čeprav sta obe frajli. Tudi oni bodo na sever, vzhod in zahod smeli brez postanka na meji, brez carinikov, začutili bodo novo svobodo. A slej ko prej bodo čutili še kaj. Da so vstopili v novi svet. Kolega ga je poimenoval z Ordnung und Disziplin. Kolikor vem, na ti besedi zdaj ne slišijo najbolje. Eks južnim bratom in sestram zato po Kučanovo previdno sporočam: Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.