Radovljica kot galerija zgodovine

Mesto se je začelo razvijati v 13. stoletju in v 16. doseglo razvojni vrh. Na prehodu v 16. stoletje je Radovljica dobila obzidje s kar 16 obrambnimi stolpi in jarkom. Pozneje so ga deloma zožali in nadzidali, danes pa je edini ohranjeni mestni jarek v slovenskem prostoru. Najdemo ga v zahodnem delu starega središča kraja, kjer je še vedno lepo viden.

Od nekdanjih vrat in dvojnega obzidja, ki je poleg jarka varovalo mesto, se boste mimo rojstne hiše zgodovinarja in dramatika Antona Tomaža Linharta sprehodili do osrednjega dela Linhartovega trga. Na njegovi južni strani se vrstijo slikovite fasade meščanskih hiš z renesančno in gotsko podobo. Značilni so nadstropni pomoli, majhna okna in portali iz zelenega peračiškega tufa, ki so ga kopali in klesali v bližini Radovljice. Prava paša za oči.

Nekaj posebnega je gotovo Šivčeva hiša iz 16. stoletja s fresko usmiljenega samaritana na pročelju. V pritličnem obokanem prostoru je galerija, kjer se menjajo razstave priznanih slovenskih umetnikov, v nadstropju pa so ohranjene osrednja bivalna soba, ki je eden najlepše ohranjenih prostorov v slovenski meščanski arhitekturi 16. stoletja, ter kuhinja in kašča. To si res morate ogledati.

V mestu so zanimive še Malijeva hiša s sramotilno klopjo, ki je imela vlogo mestnega prangerja, Vidičev dvorec z ogelnim pomolom in renesančno poslikavo, Lectarjeva hiša z gostilno in lectarijo, Magušarjeva hiša z gotskim arkadnim dvoriščem ter lončarsko delavnico in še nekatere druge stavbe s freskami in okrasjem.

Na severni strani Linhartovega trga je mogočna Radovljiška graščina. Krasijo jo baročna fasada z bogatim vhodnim portalom ter štukaturami portretov in grotesknih mask, preddverje z dvojnim stopniščem ter imenitna baročna dvorana. Dopolnjujeta jo svetovno znani čebelarski muzej in mestni muzej s stalno razstavo Anton Tomaž Linhart (1756–1795), slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik. Bil je osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva in pionir na področju gledališča in zgodovinopisja, poleg tega pa še glasbenik, prevajalec, arhivar, knjižničar, uradnik in poliglot.

Pomol, na katerem stoji staro mestno jedro, se konča s trgom pred cerkvijo sv. Petra, ki je tipični primer meščanske gotske dvoranske cerkve. Tudi njena zunanjost ponuja slikovit pogled na gotske elemente in privablja mimoidoče, naj vstopijo v srednjeveško notranjost. Prvotni gotski glavni oltar sv. Petra je v 18. stoletju nadomestil oltar iz črnega marmorja, delo Ludovica Bombassija iz Ljubljane. Kipa sv. Leopolda in Miklavža ob strani je izdelal Angelo Pozzo. V prezbiteriju stoji novejši oltar, obrnjen proti ljudem, delo kiparja Janeza Jarma. Ob koncu severne ladje je tabernakelj, ki ga je v 30. letih 20. stoletja zasnoval radovljiški arhitekt Ivan Vurnik, s slikami pa ga je opremila njegova žena Helena.

Ob cerkvi je tudi župnijski dvorec z arkadnim dvoriščem iz 16. stoletja, na njegovi severni strani pa je gotska taverna, še ena posebnost starega mesta. Okrog cerkve je najstarejši del radovljiškega obzidja z ostanki nekdanjih obrambnih stolpov. Nasproti ekonomske šole na Gorenjski cesti izstopa secesijska stavba nekdanje posojilnice, ki je zaradi značilne dekoracije, čebeljega panja v obliki slamnatega koša in čebel, postala znana pod imenom Čebelica. Zgrajena je bila leta 1906 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha in velja za njegovo najboljše arhitekturno delo. Njena posebnost je naturalistična barvna dekoracija iz keramičnih ploščic. Po Radovljici in njeni okolici vas sicer vodijo številne pohodniške in kolesarske poti. Oglasite se na informacijski točki pri vstopu na Linhartov trg in izvedeli boste, zakaj je Radol'ca pristno sladka.