LJUBLJANA – Ker tajna preiskava še poteka, kajpak še ni znano, ali bodo nekdanjega zdravnika, 41-letnega Ivana Radana, obtožili, da je na nevrološki kliniki ubijal paciente, umorov naj bi bilo kar sedem. Vmes so se sicer pojavila namigovanja, da je preiskava klinike pokazala še eno sumljivo smrt umirajočega bolnika, za katero bi bil lahko odgovoren prav on.
Ko so mu spomladi odvzeli prostost, so ga ovadili, da je »utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena (KZ-1), sedmih kaznivih dejanj umora po 4. točki 116. člena (KZ-1B), devetih kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja po 1. odstavku 138. člena kazenskega zakonika (KZ-1B), zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 2. v zvezi s 1. odstavkom 257. člena kazenskega zakonika (KZ-1B) ter šestih kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 2. v zvezi s 1. odstavkom 187. člena kazenskega zakonika (KZ-1B)«. Življenja naj bi pacientom vzel zaradi morilske sle, umirajoče pa celo fotografiral.
Preiskovalna sodnica je 19. maja zanj odredila pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, saj je tedaj še imel zdravniško licenco in bi zato lahko še naprej izvrševal kazniva dejanja zoper zdravje ljudi. Toda že v noči na 20. maj so ga s Povšetove premestili v klinični center, saj se je v priporu samopoškodoval. V javnost je pricurljalo, da je poskušal storiti samomor takoj po nastanitvi v skupinsko sobo, v kateri so bili še trije priporniki. V kopalnici je razbil stekleno poličko in se s kosom stekla porezal po prsih. Sopripornike je nato sam zaprosil za pomoč, ti pa so poklicali pravosodne policiste.
Ko je bilo bolnišnično zdravljenje konec julija končano, ga je pravosodje namesto na Povšetovo poslalo na mariborsko enoto za forenzično psihiatrijo, kjer so neprištevni storilci kaznivih dejanj in osumljenci, katerih prištevnost je vprašljiva. A že po dobrem tednu je bil Radan spet v pravem priporu.
Prejšnji mesec je zdravniški zbornici poslal pisno izjavo, s katero je vrnil licenco za opravljanje zdravniškega dela, zbornica je o tem izdala ustrezno odločbo, Radan torej ne razpolaga več z veljavno zdravniško licenco in ne sme več samostojno opravljati zdravniške službe. Kljub temu pa ostaja aktualna njegova tožba proti kliničnemu centru, ki jo je na delovnem in socialnem sodišču vložil zaradi izredne odpovedi zaradi kršitev pogodbenih obveznosti. To so mu vročili januarja, nedolgo po izbruhu škandaloznega suma, da je težko bolnega in nemočnega 83-letnika z evtanazijo spravil na oni svet. Pristojna komisija je sicer ugotovila, da je neozdravljivo bolnemu verjetno res skrajšal življenje s kalijem, a materialnih dokazov za to ni.
Kot je po vložitvi tožbe povedal njegov odvetnik Milan Krstić, vodstvo zavoda tako ni imelo razlogov za odpustitev. Zdravnik naj bi le opozarjal na stanje na oddelku in razgrnil resnico, kako se ravna z bolniki na intenzivni terapiji nevrološke klinike. Komisija, ki je opravila strokovni nadzor nad njegovim delom, pa torej ni mogla ugotoviti, ali je bolniku dejansko dal kalijev klorid in s tem povzročil njegovo smrt.
Včeraj je bilo pred sodnico Mirjam Jaklič Petrovič prvo srečanje v zadevi Ivan Radan proti Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana zaradi »izredne odpovedi PZ – kršitve pogodbenih obveznosti«. Poravnavni narok – pred njim so poskušali pravniki kliničnega centra celo izposlovati izključitev javnosti, a jim to ni uspelo – je padel v vodo, zato bo stekel redni postopek.
