LJUBLJANA – Preprečevanje navideznih vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja med januarjem 2011 in marcem 2014 ni bilo dovolj učinkovito, ugotavlja računsko sodišče. To je izvedlo revizijo na ministrstvu za izobraževanje, v Študentski organizaciji Slovenije, Šolskem centru Ptuj – Višji strokovni šoli ter ljubljanski teološki fakulteti.
Ukrepanje neustrezno
Računsko sodišče je pri omenjenih revidirancih izvedlo revizijo učinkovitosti preprečevanja navideznih vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja v obdobju od 1. januarja 2011 do 10. marca 2014, piše v revizijskem poročilu sodišča.
»Zaznavanje, spremljanje in ukrepanje pri navideznih vpisih ni bilo sistemsko urejeno,« piše v revizijskem poročilu, v katerem je sodišče pojasnilo, da je Šolski center Ptuj – Višja strokovna šola iskal lastne rešitve za odpravo navideznih vpisov, medtem ko Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani pri tem ni bila aktivna.
Študentska organizacija Slovenije je po navedbah sodišča v okviru svojih pristojnosti opozarjala ministrstvo na problematiko navideznih vpisov ter predlagala sistemske rešitve. Ministrstvo pa navideznega vpisa ni niti formalno opredelilo niti ni ocenjevalo obsega ter posledic navideznih vpisov na državni ravni, so opozorili na sodišču.
»Tako tudi načrtovanje ukrepov, povezanih s preprečevanjem navideznih vpisov, ni bilo ustrezno,« so zapisali.
18.021 fiktivnih vpisov
Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bilo v študijskih letih 2010/11, 2011/12, 2012/13 v okviru študijskih programov Šolskega centra Ptuj – Višje strokovne šole 257 oseb, ki niso opravile nobenega izpita prvega letnika, kar je bilo 44,8 odstotka vseh prvič vpisanih oseb v prve letnike. Na teološki fakulteti je bilo v tem času takih študentov 38, kar je 20,8 odstotka vseh prvič vpisanih oseb v prve letnike študijskih programov.
V celotnem terciarnem izobraževanju je bilo v tem obdobju 18.021 oseb, ki niso napredovale v drugi letnik oziroma niso ponavljale prvega letnika, piše v revizijskem poročilu.
V reviziji zaradi nezadostnih podatkov ni bilo mogoče celovito oceniti povprečnih stroškov države za študij potencialno navidezno vpisane osebe, prav tako tudi ne stroška države zaradi vseh pravic statusa študenta.
Država oškodovana za 50 milijonov?
Računsko sodišče je za 18.021 oseb, ki jih je obravnavalo kot potencialno navidezno vpisane osebe, izračunalo del stroškov države, ki nastane zgolj z uveljavljanjem treh pravic statusa študenta, in sicer pravice do olajšave dohodnine za vzdrževane družinske člane, pravice do subvencionirane študentske prehrane ter pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere je pridobilo zadostne podatke. Ocena stroška države za omenjena tri študijska leta po oceni sodišča znaša 49,900.787 evrov. Pri tem so dodali, da gre za podcenjen strošek, ker ne vključuje stroška študija in uveljavljanja drugih pravic.
Računsko sodišče je od ministrstva v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila zahtevalo predložitev odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi, podalo pa je tudi več priporočil.
