LJUBLJANA – Upniki družbe Kolosej kinematografi so v postopku prisilne poravnave prijavili za 75,16 milijona evrov terjatev. Upraviteljica Andreja Terpotec je priznala 28,15 milijona evrov navadnih terjatev ter 46,41 milijona evrov pogojnih navadnih terjatev z odložnim pogojem.
Kot izpostavlja upraviteljica ob objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je dolžnik sredi novembra lani prodal nepremičnino – multikino v ljubljanskem BTC. Pri pripravi seznama terjatev je zato upoštevala, da Kolosej kinematografi na dan začetka postopka prisilne poravnave ni bil več lastnik nepremičnine niti je ni imel v posesti. Terjatve upnikov, ki so prijavili terjatve in imajo hkrati vpisane hipoteke na tej nepremičnini, je tako obravnavala kot navadne terjatve.
V zvezi s prodajo je bila sicer vložena tožba na ničnost pravnega posla. Odločitev o izidu tožbe še ni znana, je navedla Terpotčeva.
Prav tako je ob prvi hipoteki, ki je vpisana v korist NLB, zaznamba o notarski prodaji. Zakon o finančnih zavarovanjih, ki predpisuje notarsko prodajo, pa je na presoji ustavnosti, je še opozorila upraviteljica.
Največ bankam
Na veljavnem seznamu preizkušenih terjatev sicer velik delež odpade na banke (skoraj 13 milijonov evrov na NLB, okoli 8,5 milijona evrov na Gorenjsko banko, štiri milijone evrov na Raiffeisen banko in dobre tri milijone evrov na Factor banko). Za 3,6 milijona evrov terjatev je prijavila Družba za upravljanje terjatev bank.
Sicer pa je 22 milijonov evrov terjatev prijavila družba Kolosej zabavni centri, 7,6 milijona evrov finančna družba KD, štiri milijone družba Lent invest, za okoli 5,5 milijona evrov terjatev pa družba Onisac, kaže seznam.
Okrožno sodišče v Ljubljani je postopek prisilne poravnave nad družbo Kolosej kinematografi začelo v začetku januarja. Predlog za to je podala družba sama.
Kot je v predlogu zapisal lastnik Sergej Racman, se je po začetnih pogajanjih z upniki izkazalo, da poenostavljene prisilne poravnave ne bo mogoče izglasovati, ker so nekateri upniki glasove pogojevali s tem, da se njihove terjatve pretvorijo v delež. Za prisilno poravnavo so se odločili, ker postopek poenostavljene prisilne poravnave ne omogoča povečanja kapitala s stvarnim vložkom.
Okrožno sodišče je za upravitelja prisilne poravnave imenovalo Terpotčevo. V upniškem odboru pa so Raiffeisen bank, Factor banka, NLB ter družbi Fold in BTC.
