Te dni je na letališču Lesce po 102 letih ponovno poletela replika motornega letala Racek (Galeb), ki ga je 1910. v Pragi izdelal Stanko Bloudek. Res je, da je imelo njegovo letalo razpon kril 6,5 metra, medtem ko je model Frenka Svetine iz Zasipa pri Bledu štirikrat manjši.
Trd pristanek
Frenk je sestavljal filigransko izdelano letalo s 14,5 kubičnim dvocilindrskim motorjem na robu letališča pred vzletom. Pilot radijsko vodene replike Kristijan Brejc je preverjal, ali je vse pripravljeno za krstni polet. V nestrpnem pričakovanju je bil tudi Tomaž Tičar, ki je računalniško izrisal načrt letala, po katerem je Frenk izdelal pomanjšano Bloudkovo letalo, za kar je porabil več sto ur. Ko je Kristijan pospešil vrtenje elise, se je letalo hitro dvignilo z letališke steze. A krstni polet ni bil posebno dolg. Težišče motorja je Racka nagnilo k tlom, kjer je nekoliko trše pristal. Vsi, ki so bili tako ali drugače povezani z Bloudkovo repliko, so si oddahnili. Racek je preizkus prestal nepoškodovan. Frenk ve, kaj še mora narediti, da bo naslednji polet bolj zanesljiv in lažje vodljiv. Ne nazadnje je pred dvema letoma izdelal tudi repliko drugega Bloudkovega letala – Libele.
Replike vseh
Bloudkovih modelov
»Dolge zime, ki smo jih gostinci preživljali doma, sem si krajšal čas z modelarstvom. Moj sosed Albin Novak je bil modelar in pilot. Prav on me je navdušil za to in mi vseskozi nesebično pomagal pri delu,« je dejal Svetina, ki se je z modelarstvom začel ukvarjati pred več kot četrt stoletja. Prvi model, ki ga je izdelal, je bil ruski dvokrilec Polikarpov iz leta 1935. Temu je sledilo letalo, nizkokrilni dvosed Matajur (KB-6). V domači delavnici je izdelal in sestavil Pilatusovega PC6 Porterja. Tudi model Aera 3, ki so ga imeli po vojni na letališču Lesce, je njegovo delo. »Tako kot se je Albin Novak načrtno lotil izdelave replik letal Edvarda Rusjana, sem se jaz zaljubil v letala Stanka Bloudka. V delu imam še njegovo Srako, nato pa se bom zanesljivo lotil še izdelave letala Lojze. Z njim je leta 1934 strmoglavil in se ubil pilot Janko Colnar. Po tem dogodku je Bloudek opustil načrtovanje in izdelavo letal. Srčno upam, da nam bo sedanji radovljiški župan Ciril Globočnik pomagal in bomo v delu radovljiške graščine dobili stalen prostor za razstavo replik letal slovenskih konstruktorjev,« doda Svetina.
Radovljiška občina bo z letalskim muzejem obogatila svojo turistično ponudbo, mladim in vsem drugim pa pokazala, da so znali Slovenci že pred več kot sto leti projektirati in izdelovati letala ter s tem uresničevati Ikarjeve sanje.
Mikal ga je celo helikopter
Stanko Bloudek (1890–1959) se je z modelarstvom začel ukvarjati v dijaških letih, preučeval je ptičji let in celo seciral golobe. V Pragi je skupaj s prijatelji najprej izdelal brezmotorno, nato pa enokrilno motorno letalo Racek (Galeb). Leta 1911 je sledilo dvokrilno letalo z imenom Libela (Kačji pastir). Od 1911. do 1913. je služboval v Trutnovu na Češkem, kjer je predelal takrat že slovito enosedežno motorno letalo Taube v večsedežno izvedenko Schwalbe. Po prvi svetovni vojni je z ljubljanskim aeroklubom sodeloval pri gradnji enokrilnega motornega letala Sraka in pozneje dvosedežnega letala Bloudek XV, ki se ga je prijelo ime Lojze. Ukvarjal se je tudi z izdelavo helikopterja, vendar dlje od poskusov z modeli na tem področju ni prišel.
