TRST, KOPER – Minili sta le dve leti, odkar je italijanska vlada začasno zavrla izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo plinskega terminala, uplinjevalnika in plinovoda v Žavljah in na morju sredi Tržaškega zaliva. Tedanji minister za okolje Corrado Clini je odredil izdelavo dodatnih študij o načrtovani gradnji ekonomsko in predvsem ekološko spornega objekta v Tržaškem zalivu.
Pod vodstvom zdajšnjega premiera Mattea Renzija pa je okoljsko ministrstvo iz predala potegnilo niti ne preveč zaprašene papirje o plinskem terminalu v Žavljah. Pred dnevi je izdalo sklep, da bi ga bilo mogoče uskladiti z načrti tržaškega tovornega pristanišča in da ne bi nasprotovali njegovi gradnji. Odzivov z naše strani, ki je že nekaj let odločno proti gradnji plinskega terminala v Žavljah, še ni, z izjemo medle izjave, da o odmrznitvi ideje iz Italije še niso bili uradno obveščeni.
Pobuda za oživitev velikega načrta o gradnji plinskega terminala v naši neposredni soseščini seveda ni naključna, nanjo je vplivalo več dejavnikov, med drugim lansko sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se Rusija odpoveduje gradnji plinovoda Južni tok. Potem so se povečali apetiti španske družbe Gas Natural, ki si že 10 let prizadeva za gradnjo terminala v Žavljah. Poleg tega so v tržaškem pristanišču pred kratkim zamenjali vodstvo in njeno predsednico Marino Monassi, ki je terminalu nasprotovala zaradi razvojnih načrtov tržaškega pristanišča, ki so dajali prednost pretovoru kontejnerskega terminala in povečanju obiska potniških križark. Umestitev plinskega sistema v zalivu in v Žavljah bi pomenila konec takšnemu razvoju pristanišča. Kako bo na to gledala nova pristaniška uprava, je težko predvideti, saj se ni dobro usedla v sedlo. Komisar, ki je prevzel vodenje tržaškega pristanišča, Zeno d'Agostino je sicer izjavil, da v Tržaškem zalivu in Žavljah ni prostora za plinski terminal, a vprašanje je, ali je bil iskren.
Nasprotnikov čedalje več
Franc Malečkar iz gibanja Alpe Adria Green (AAG) je ob tem izjavil: »Upam, da bo naša vlada hitro odreagirala. Od začetka idej o gradnji plinskega terminala v Žavljah smo okoljevarstveniki iz Italije, Slovenije in Hrvaške združeni v gibanju Alpe Adria Green prvič govorili en jezik, ki so ga razumeli prebivalci vseh omenjenih držav. Predvsem prebivalce sosednjega Trsta smo prepričali, kako škodljive posledice bi imela postavitev načrtovanega sistema. Če je bila še pred osmimi leti v Trstu polovica za plinski terminal in polovica proti, se pred dvema letoma pokazalo, da gradnji nasprotuje že 80 odstotkov Tržačanov in prebivalcev dežele Furlanije - Julijske krajine. Kot gibanje AAG se seveda nismo vpletali v procedure zapletenega sprejemanja potrebnih lokacijskih in gradbenih dovoljenj na ravni občin, dežele in države, smo pa takoj opozorili na škodljivost tega objekta in na način, kako so ga načrtovalci predstavljali javnosti. Vse elemente vplivov na okolje so zameglili, tako da so posebej predstavili vpliv plinskega terminala na kopnem, plinovoda in uplinjevalnika na morju. Tako se ni dalo razbrati, kakšen dejanski vpliv na okolje bi imel celoten objekt, da ne govorimo, kakšne posledice bi zaradi varnostnih ukrepov imel za tržaško in koprsko pristanišče vsak prihod tankerja s plinom v Tržaški zaliv, ko bi morali vsaj za tri ure prekiniti vse luške dejavnosti.«
V času zamrznitve načrtov o gradnji žaveljskega plinskega terminala se je pri sosedih porodila zamisel o gradnji manjšega terminala v Tržiču (Monfalconu). Tudi načrtovalcem tega terminala so krila zrasla po lanski Putinovi izjavi, da se odpoveduje gradnji Južnega toka plinovoda.