Začel se je julij. Začelo se je tisto pravo poletje in z njim čas dopustov, oddiha, vsega lepega, praviloma najlepšega v letu. In začel se je mesec, ki ga bo sklenil sam Vladimir Vladimirovič Putin. Predsednik Ruske federacije prihaja v Slovenijo, na zadnji julijski dan bo pod Vršičem počastil stoletnico Ruske kapelice. Spomenik stodesetim ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je med gradnjo ceste čez naš najvišji gorski prelaz marca 1916 zasul snežni plaz.
Dejstvo, da Putin prihaja k Pahorju, bo julij v deželici pod Alpami naredilo dodatno vroč. Ruski predsednik bo predmet dodatne delitve Slovenk in Slovencev. Eni bodo obisku ploskali, drugi mu bodo žvižgali in žugali. Češ da bomo očrnjeni in oblateni v eujevskih očeh, saj da je Evropa skupaj z ZDA zaradi ruske prisvojitve Krimskega polotoka in ukrajinske vojne zoper Moskvo uvedla gospodarske sankcije. Da ji je napovedala hladno vojno. Drži, a hkrati drži še nekaj drugega. Za nekaj steklenic ruske vodke stavim, da bo Slovenija s prihodom Putina veliko več dobila kot pa morebiti izgubila. Ne le zavoljo ruskega trga, na katerega je prisesanih kar nekaj paradnih konjev našega gospodarstva, tudi zaradi odmevnosti zadnjejulijskega dogodka. Verjamem, da ne bo medija na zemeljski obli, ki ga ne bi omenil. Le od nas bo odvisno, kako in na kakšen način. Trobiti, da bo obisk zgolj pieteten, ne bo dovolj; neumno, če ne kar noro, je pričakovati, da se bosta Putin in Pahor pogovarjala le o zgodovini in kapelici. A le zakaj bi se?! Vročih tem je dovolj, najbolj vroča je ena, vsem znana. Da se je bosta dotaknila, ne dvomim, če se nihče pri tem ne bo opekel, bo častil Saša Geržina. Človek, ki je za Putinov prihod najbolj zaslužen. Tudi frau Merkel si – resda še potihoma – nadvse želi srečanja z ruskim predsednikom. Zagotovo ne brez razloga. Nemara pa si bo po 31. juliju upala o tem razmišljati celo na glas.
Vem, da teh nekaj vrstic nergačev ne bo ustavilo, vem pa tudi, da jih velika večina obisku nasprotuje iz zavisti. Ker jim iz tega ali onega razloga ne bo dano biti zraven, kaj šele stisniti ročice Vladimiru Velikemu. Kakšen od teh je tudi zagret žogobrc, naj ga zato spomnim, da Rusija nedvoumno in odločno podpira našega Čeferina za prvega moža velike Uefe.