AVANTURA

Pustolovske dogodivščine med krošnjami

Objavljeno 21. julij 2014 23.42 | Posodobljeno 21. julij 2014 23.42 | Piše: Boris Dolničar

Največji pustolovski park na Slovenskem, ki se razprostira na hektar veliki gozdni površini, je nad Bledom.

Pustolovski park Bled. Foto: Boris Dolničar

Na vrhu Straže (642 metrov), najlepšega blejskega razgledišča nad jugovzhodnim bregom jezera, na katerega se lahko podamo bodisi s sedežnico bodisi po kateri od sprehajalnih poti, je od leta 2010 pod mogočnimi krošnjami dreves postavljen največji pustolovski park na Slovenskem, ki se razprostira na hektar veliki gozdni površini. Otroci in odrasli lahko varno preizkušajo svoje plezalne sposobnosti, se zabavajo v čudovitem naravnem okolju, izvajajo najrazličnejše adrenalinske vaje in mimogrede preženejo tudi strah pred višino ter nadvse koristno preživljajo prosti čas.

»Koncept pustolovskega parka temelji na doživljajskem popotovanju prek posebno urejenega plezalnega poligona, ki je zgrajen med drevesnimi debli, pri čemer si lahko obiskovalci sami izbirajo sebi primerno težavnostno stopnjo. Sestavlja ga pet različno zahtevnih poti z 80 plezalnimi elementi oziroma pustolovščinami na višini od enega do deset metrov. Na skupno 650 metrih plezalnih poti se obiskovalci vzpenjajo in spuščajo po drevesih, jeklenicah, brveh, drogovih, lestvah, visečih mostovih, mrežah, vrveh … in višje ko morajo premagovati ovire, bolj napeta je pustolovska dogodivščina,« pravi eden od treh solastnikov Pustolovskega parka Bled, d. o. o., Andraž Koren. Dodaja, da so njihova »igrala« primerna že za otroke, ki so dopolnili štiri leta in so – z iztegnjenimi rokami nad glavo – višji od 120 centimetrov.

Glavni namen pustolovskih parkov, ki se od adrenalinskih razlikujejo po tem, da so postavljeni na drevesih, drugi pa na umetnih stebrih, je varna, sproščena zabava v naravi. »Že pri sami postavitvi smo pazili, da smo čim manj posegali v naravno okolje gozda in pri namestitvi plezalnih elementov čim bolj zaščitili debla. Nobena jeklenica ni pritrjena neposredno na drevo, temveč smo jih dosledno okrog in okrog podložili z deščicami, tako da je lubje ostalo nepoškodovano. Raznovrstne plezalne elemente smo po gozdu razporedili tako, da se prilagajajo naravni razporeditvi debel, vej in krošenj,« pojasnjuje Andraž Koren in omeni, da so s partnerjema Tadejem Velikajno in Matijo Šlibarjem prostor, na katerem stoji pustolovski park, najeli od Občine Bled, dobro pa sodelujejo tudi z družbo Infrastruktura, ki upravlja sedežnico in poletno sankališče, ter z lastnikom brunarice na Straži.

Dobro poskrbljeno za varnost obiskovalcev

»Za varno gibanje v pustolovskem parku skrbi petnajst izkušenih inštruktorjev, ki so opravili ustrezen izpit in pridobili diplomo nemškega podjetja Faszinatour. Vsakega obiskovalca najprej opremijo s posebnim varovalnim kompletom (plezalnim pasom, dvema oponkama in škripcem za spust po jeklenici), ga nato na šolskem poligonu seznanijo z njegovo uporabo in pravili, ki jih mora upoštevati pri plezanju, nato pa ga odpeljejo na začetek izbrane poti ter ves čas s tal budno spremljajo njegovo ravnanje in mu sproti še dodatno svetujejo. Plezalne poti so po težavnosti označene z barvami in so od najlažje do najzahtevnejše razvrščene takole: rumena – Tim (z devetimi plezalnimi elementi), oranžna – Julija (13), zelena – Iša (15), modra – Magda (17) in rdeča – Tony (20). Celotni pustolovski park je zgrajen skladno EU-standardom EN 15567-1, ki ob vrhunski opremi zagotavlja stoodstotno varnost obiskovalcev,« nam je razložil solastnik Tadej Velikajne, potem ko je z inštruktorji Polono Razinger, Nejcem Pipanom in Luko Podlogarjem končal uvodno izobraževanje večje skupine pustolovcev iz Dnevnega centra za mlade in družine Škrlovec v sklopu Centra za socialno delo Kranj.

Če želimo preizkusiti vse plezalne elemente, bomo v parku – vključno z uvodno seznanitvijo s pravili varnega plezanja – preživeli dve uri in pol dolgo popotovanje pod krošnjami visokih dreves, ki je v poletni pripeki še posebno prijetno. Ta oblika zabave v naravi postaja vedno bolj priljubljena in pustolovski park na Straži obiskujejo tako družine kot večje skupine in posamezniki, šolska mladina in poslovne skupine, razna društva ipd. Lani so našteli več kot 12.000 domačih in tujih obiskovalcev, katerih delež je približno enak, pol-pol. Medtem ko v glavni sezoni, torej julija in avgusta, prevladujejo tuji turisti (Izraelci, Nizozemci, Angleži, Nemci, Francozi, Italijani, Avstrijci), je v mesecih pred njo in po njej največ Slovencev. Pri tem je vedno več takih, ki se vračajo in vsako leto ob počitniškem postanku v Sloveniji namenijo nekaj ur tudi za obisk pustolovskega parka.

Odpiralni čas in cenik


Pustolovski park Bled bo do 31. avgusta odprt vsak dan od 10. do 20. ure, od 1. do 28. septembra ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 18. ure ter od 29. septembra do 26. oktobra ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 17. ure. (Zadnji vstop v park je dve uri pred zaprtjem!) Od letošnjega 27. oktobra do 4. aprila prihodnje leto pa bo zaprt.

Za obisk parka je treba za otroke do 7. leta starosti plačati 10 evrov, od 8. do 14. leta 15 ter od 15. leta naprej in za odrasle 19. Družinska vstopnica stane 48 (za dva odrasla in enega otroka) oziroma 58 evrov (za dva odrasla in dva otroka).

Adrenalinski in pustolovski parki v Sloveniji

Adrenalinski parki:

Ljubelj (Podljubelj),

Pohorje (Trikotna jasa, Mariborsko Pohorje),

Bohinj (Ribčev Laz – hostel Pod Voglom),

Peter Klepec (Sela pri Osilnici),

Krvavec,

Zip-Line Kanin in

Zip-Line kanjon Učja (Bovec),

Storž (Rantovše pri Škofji Loki),

Zorb (Radovljica).

Pustolovski parki:

Betnava (Maribor),

Bled (Straža),

Postojna (blizu vhoda v Postojnsko jamo),

Geoss (Slivna),

Soča fun park (Solkan),

Otočec,

Kamp Menina (Varpolje, Rečica ob Savinji),

Celjska koča (Pečovnik),

Bukovniško jezero (Dobrovnik). 

Deli s prijatelji