Tako krajani radi rečejo svojemu Šentjanžu, menda pa ga je tako imenoval Janez Evangelist Krek. To utemeljujejo z neokrnjeno naravo. Nasadi ekoloških sadovnjakov, okoliški griči z vinogradi, prostrani gozdovi, pokošeni travniki, bogata kulturna dediščina in prijazni ljudje ime nedvomno upravičujejo. Kraj leži na nadmorski višini 344 metrov in je del občine Sevnica. Če se peljete iz Radeč proti Sevnici, boste nedaleč od gostilne Strnad zavili na desno v hrib in cesta vas bo pripeljala v Šentjanž. Lahko pa pridete tudi iz Krmelja. Kraj je dobil ime po svojem patronu Janezu Krstniku.
Že ob vstopu v vas z radeške strani nas na levi strani ob cesti pozdravi dokaj velika gotska kapela, ki pa nima kakšne posebne umetniške vrednosti. V večini naših krajev na podeželju je osrednja stavba po starosti in kulturni znamenitosti župnijska cerkev. V Šentjanžu je to cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena v 12. stoletju. Triladijska zgradba z oktogonalno sklenjenim prezbiterijem s tremi oltarji je bila prvič omenjena 1526. Leta 1826 so jo povečali in temeljito predelali, oprema je novejša. Na glavnem oltarju je lepo viden prizor, kako Janez Krstnik krsti Jezusa.
Na župnišču ob cerkvenem poslopju je spominska plošča, ki sporoča, da je tukaj leta 1917 umrl Janez Evangelist Krek, veliki Slovenec. Skupaj z Janezom Vencajzom sta v Ljubljani ob prelomu stoletja ustanovila Vzajemno, prvo pravo slovensko zavarovalnico, njeno tradicijo danes nadaljuje Zavarovalnica Triglav. Kot teolog, politik, sociolog, pisatelj in časnikar se je med študijem teologije na dunajskem Avguštineumu spoznaval z mladim krščansko-socialnim gibanjem. Oton Župančič ga je označil za genija širokih množic in ljudskega tribuna brez oblastnih ambicij.
Gostilna Repovž tudi kulturna institucija kraja
Sredi naselja stoji mogočen v bron odlit kip, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, posvečen narodnima herojema Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju. Odkrili so ga ob 30. obletnici njune smrti leta 1971. Herojstvo Majcna med drugo svetovno vojno je znano v teh krajih, posebnost pa je tudi grob na vaškem pokopališču, kamor so nemški okupatorji padla partizana pokopali z vojaškimi častmi.
Še pred časom bi lahko v bližnjem Skubčevem mlinu občudovali mlinsko kolo, a ga danes žal ni več. Zdaj nekje drugje pomaga mleti moko.
V kraju so ponosni na Krekovo konjenico Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž. Blagoslov konj bo 26. decembra. Zelo ponosni so tudi na tradicijo konjerejstva v kraju, kjer skrbijo, da ne bi pozabili na to žlahtno žival.
V Šentjanžu je prav tako pomembna gostilna Repovž, ki ni samo klasična gostilna s hrano in pijačo, ampak že dolgo tudi kulturna institucija kraja, ki skrbi za kulturno dediščino tako hiše kot celote in njenega okolja. Znana je po ekoloških pridelkih in jedeh, ki jih pripravljajo, prijaznih do ljudi in okolja.
Okoli naselja je veliko vasi in zaselkov, ki kar tekmujejo po slikovitosti in dolenjski razigranosti pokrajine. Odpravite se lahko do Ajdovske gomile, v Leskovcu pa boste našli tako imenovani Špičasti kamen, kjer naj bi bilo zakopano zlato tele. Saj veste, kako je z zakladi, vedno smo prepozni. Toda v našem primeru je zaklad kar kraj s svojo okolico in vasmi, kot so Leskovec, Veliki Cirnik, Nunski Log, Kamenško, Kal in Svinjsko, ki se imenuje po rudniku svinca. V bližnjem zaselku Češjevec je ohranjena kmetija z vsemi poslopji iz prejšnjega stoletja.
