Kraj leži 352 metrov nad morjem, že od daleč lahko vidite Marijino cerkev, sicer pa se s Ptujske Gore vidi od Boča do Pohorja prek Maribora do vrhov nad Gradcem v Avstriji, na bližnji Ptuj in v Slovenske gorice ter proti jugu po razčlenjenih Halozah daleč čez hrvaško mejo. Kronski dragulj kraja je romarska cerkev Marije Zavetnice, ki je ena najlepših gotskih cerkva pri nas.
Do izjemno lepega kraja, ki se je v 15. stoletju ponašal s trškimi pravicami in sodno oblastjo, o čemer še danes priča pranger ali sramotilni steber, lahko pridete po cesti, ki vodi od Rogatca do Majšperka, s Ptuja ali iz Slovenske Bistrice skozi Kidričevo, ki se je nekoč imenovalo Strnišče.
Na Ptujski Gori, ki so ji nekoč pravili Črna Gora, nato Maria Neustift, v starih listinah pa tudi Mons gratiarum (Gora milosti), je lepo urejen trg s hišami z značilno trško arhitekturo naših krajev iz 19. stoletja, kjer je tudi turističnoinformativna pisarna z e-točko, blizu sta pošta in okrepčevalnica.
Široko stopnišče vas popelje k cerkvi. Ob njem je na desni strani kip sv. Florijana, ki je delo znamenitega mariborskega kiparja Jožefa Strauba iz sredine 18. stoletja. Na levi bi moral stati sv. Janez Nepomuk, a ga že nekaj časa ni, ker ga v Mariboru obnavljajo. Obnova čaka tudi kip sv. Florijana in oba angela na baročnem stopnišču pod cerkvijo. Na desni strani je edini ohranjeni obrambni stolp nekdanjega tabornega obzidja proti Turkom. Ves trg s stopniščem, ki vodi do cerkve, je kot velik gledališki oder s posebno scensko postavitvijo.
Neu Stift (Nova Štifta) je prvo ime za cerkev, izpričano v različnih listinah. Že to pove, da je bila zgrajena povsem na novo. Gradili so jo gospodje Ptujski, najverjetneje po zaobljubi. Glavni ustanovitelj je bil Bernard III. Ptujski, ki je okrog leta 1410 dokončal njeno gradnjo.
Že vhod, ki nas popelje v troladijski gotski prostor, je veličasten. Na desni strani najprej vidimo gotsko stensko slikarstvo v nekdanji Križevi kapeli pod pevskim korom. Ladja je prava galerija gotskega kiparstva, če omenim le kip sv. Jakoba, ki je umetniški vrh ptujskogorske kiparske delavnice. Prava srednjeveška kiparska umetnina je kamnit baldahinski oltar, imenovan celjski oltar, ki je v apsidi južne stranske ladje. Zanj domnevajo, da je bil del glavnega oltarja.
Ob stebru stoji kamnit gotski oltar Roženvenske Matere Božje. Ob prvem stebru na južni strani stoji tako imenovani Sigismundov oltar, gre pa za viteza Žigo (Sigismunda) iz Dobrne, ki je bil med dobrotniki cerkve na Ptujski Gori. Preden je leta 1429 umrl, si je dal v vzhodnem delu cerkve postaviti nagrobnik iz marmorja.
Prava paša za oči je glavni baročni oltar z znamenitim gotskim Marijinim milostnim reliefom, ki pod plaščem varuje skupino oseb, med njimi naj bi bili nekateri veljaki tistega časa. Tu so še baročni oltarji, in sicer Loretski, oltar sv. Družine, oltar Brezmadežne in oltar sv. Frančiška Ksaverija, prave baročne mojstrovine pa so še prižnica in dve spovednici. Videli boste sodobno zasnovan križev pot v kamnu ptujskega kiparja Viktorja Gojkoviča, ki je tudi avtor reliefnega portreta patra Kolbeja. Barvna okna so delo akademske slikarke Ide Brišnik Remec (iz let 1981 in 1982), ki ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega. Ptujska cerkev vas bo napolnila v vseh pogledih, saj je ob svojem duhovnem poslanstvu tudi prava galerija gotske in baročne umetnosti.