Ptički se letos ženijo tudi v snegu

Čas, ko se ptice začnejo ženiti, ni odvisen od tega, ali je nastopila pomlad oziroma toplejše vreme, ampak zgolj od dolžine dneva. Daljši dan namreč sprošča hormone in ptice si poiščejo partnerja, s katerim bodo spletle gnezda in poskrbele za zarod. Stržek je še posebno marljiv; vneto plete več gnezd po formuli, značilni za njegovo vrsto – več gnezd, več samic.

Ivan Esenko je publicist, ki piše o naravi in se zavzema za ekološko sobivanje z živalmi in rastlinami ter pravi, da smo Slovenci zelo povezani s ptičjim svetom. Fran Erjavec je v svojih delih veliko prostora posvetil prav njim. Slovenci jih radi krmimo, precej manj pa postavljamo ptičje gnezdilnice. Krmljenje ptic ne vpliva odločilno na njihovo preživetje; hrano si vedno poiščejo v naravi, s krmljenjem se človek le nekoliko oddolži, ker onesnaži veliko narave in s tem uničuje njihove prehranske vire.

Esenko ptice vse leto opazuje kar skozi okno hiše na robu Ljubljane. Na svojem vrtu ima več različnih krmilnic in kar 50 gnezdilnic. Ptice pozimi 2011/12 niso veliko obiskovale krmilnic, dovolj hrane so našle v naravi, saj je bila dobra letina za številne vrste plodov grmovnic in dreves, lani pa je zaradi pojava izmenične rodnosti, ko so določene rastlinske vrste, npr. hrast in bukev, malo obrodile, sledil preobrat, v letošnji zimi so bile precej bolj pogoste obiskovale krmilnic. Esenko je opazoval in kot strasten fotograf slikal tiste, ki tja le redko ali sploh nikoli ne priletijo – krmilnico so obiskovali celo škorci in rumenoglavi kraljiček.

Kot vsako leto se je Esenko tudi letošnjo zimo, bilo je januarja, v sklopu evropskega in svetovnega ornitološkega štetja vodnih ptic podal v svoj revir ob reki in vasi Krka. V popisni list je zabeležil 11 vrst ptic. Že pred dvema letoma je opazil, da so to območje naselili tudi bobri. Odkril je aktivno bobrišče, predvsem pa sledove njihovega hranjenja na obrežnem drevju. »Kaj pa delate, kakšne podatke vpisujete, kako lahko pomagamo,« so ga spraševali vaščani. Navdušeno so pripovedovali o jati labodov in racah, ki so jih opazili na reki.

Prijetno presenečen je bil nad zanimanjem in navdušenjem domačinov za njegovo delo in nad njihovim pozitivnim odnosom do ptic. Med njimi je zaznal vedno močnejši klic – nazaj k naravi.

Rastline v mestnih parkih brstijo, trava ob poznem marčnem snegu že zeleni, komunalci posipajo poti s peskom in postavljajo klopce. Za Ljubljančane in obiskovalce. Kaj pa ptice, zakaj ne bi tudi njih povabili v park? Gnezdilnice na drevesih bi jih privabile. V parku na Kongresnem trgu in drugih mestnih parkih bi lahko potem s klopc poslušali njihovo petje in spremljali prve polete mladih ptic. Gnezdilnice so še posebno zanimive za duplarje, ptice, ki si gnezda naredijo v duplih trhlih dreves, takšnih pa je zaradi sečnje vedno manj. Tipična duplarja sta plavček in poljski vrabec, sicer pa še vrsta drugih ptic. Tudi lesna sova.

Kdo pa bi jih plačal? Esenko ima odgovor tudi na to vprašanje. Donatorji ali sponzorji. Takrat bi se sponzor resnično lahko poistovetil z geslom S pticami si delimo nebo.