SLOVENSKA BISTRICA – Upokojenka Marta Gornik iz okolice Slovenske Bistrice, ki ima doma 30 psov, v zadnjih petih letih pa jih je pred smrtjo rešila že več kot 500, je pred dvema mesecema iz celjskega zavetišča prevzela prijaznega zlatega prinašalca. Če ne bi bilo Gornikove, bi štirinožca že uspavali, saj ga nihče ni hotel posvojiti, ker je brez sprednje leve tačke. Pozneje pa je dobila šokantno informacijo. Potem ko je posvojila psička, je po njenih besedah v zavetišče prišla neznana ženska, ki jo je zanimalo, kakšna je usoda zlatega prinašalca. Zavetišče je namreč v lokalnih in regionalnih časopisih objavilo fotografijo invalidnega psička, da bi ga kdo posvojil, neznanka pa ga je na njej prepoznala. Povedala je, da pozna njegovega lastnika, in pojasnila, zakaj je nemočna žival brez tačke. »Lastnik je zlatemu prinašalcu odsekal sprednjo desno taco, kar ni hotel, da se pes sprehaja naokoli,« je s solzami v očeh pripovedovala Marta. Ko smo jo obiskali, smo se na lastne oči prepričali, da gre za psa, ki je pravi dobrovoljček in kljub grenki izkušnji z lastnikom nima strahu pred človekom. Kaj strahu, ko smo vstopili v njegovo ogrado, je od navdušenja začel skakati okoli nas in se že pripravil na crkljanje.
Poklicali smo tudi v zavetišče, a nam vodja zavetišča v Dramljah Tatjana Lenko ni mogla potrditi tega krutega ravnanja. »Pes je bil najden na območju Laškega. Neka gospa nas je poklicala in povedala, da se v naselju Jurklošter potepa pes brez ene noge. Šli smo ga iskat in ga pripeljali v zavetišče,« nam je povedala Lenkova. Glede na zobovje je pes po njenih besedah star okoli pet let. »Bil je brez čipa in verjetno tudi cepljen ni bil nikoli. Tačko je imel lepo zaceljeno, kot da bi bil veterinarsko oskrbljen,« je še povedala Tatjana. »Eden izmed naših skrbnikov je izvedel, da se je v Laškem neki starejši gospod hvalil, da je psu odrezal nogo, da ta ne bi pobegnil,« je pojasnila.
Katastrofalni odnos do živali
Po oceni Gornikove, ki je v zadnjih petih letih rešila že najmanj 500 pasjih življenj, ki bi se v nasprotnem primeru končala z uspavanjem v zavetiščih, Slovenci vedno slabše skrbimo za človekovega najboljšega prijatelja. Ona samo za hrano in priboljške, to je brez stroškov za veterinarja, za štirinožce odšteje najmanj 1000 evrov na mesec, po drugi strani pa se preštevilni lastniki psov do ljubljenčkov vedejo slabše kot do plišastih igračk. Tisočaka na mesec si Gornikova sicer lahko privošči, ker si je pokojnino zaslužila v Nemčiji – če bi jo v domovini, bi bilo komaj za njeno preživetje. Nad odnosom Slovencev do psov pa je iz dneva v dan bolj zgrožena. S solzami v očeh nam je predstavila nekaj primerov.
»Ljudje nimajo nobene vesti. Pred kratkim sem dobila brejo samico, ki jo je lastnik zavrgel le nekaj dni pred kotitvijo. Naslednji dan, ko sem jo dobila, je povrgla sedem mladičev. Ker je bila tako shirana, da jih ni mogla hraniti, je vseh sedem poginilo. Pogrizla mi je ograjo, ker jih je hotela iskati. Obe sva sedem dni jokali,« je užaloščeno pripovedovala Marta.
Gornikova, ki trenutno skrbi za 30 psov, za kar ima tudi vse papirje s pristojnega ministrstva, je med drugim dobila prijaznega mešanca, ki ga je lastnik tako potolkel, da je imel nemočni pes popolnoma zdrobljeno medenico. »Šest tednov sploh ni vstal. Njegov lastnik ni vreden niti tega, da nanj posije sonce,« se je pridušala.
Veliki indijski mirovnik Mahatma Gandi je ocenil, da »o veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali«. Po tej analogiji sta veličina slovenskega naroda in njena moralnost nekje na nivoju kamene dobe.
Vedno več mučenja
Podatki policije za zadnja štiri leta potrjujejo ugotovitve Marte Gornik, da Slovenci vedno slabše ravnamo z živalmi. V tem obdobju se je namreč število kršitev 341. člena zakona kazenskega zakonika, ki govori o mučenju živali, več kot podvojilo: leta 2008 je policija obravnavala 29 kaznivih dejanj mučenja, lani pa je ta številka narasla že na 60.