ZAFARA PRI ŽUŽEMBERKU – Kako pokvarjen, krvoločen in krut je človek, ki se tako znese nad hišnim ljubljenčkom, ljubkim beaglom?! Ali so mu povsem tuje norme, po katerih živi naša družba in so globoko vcepljene v slehernega med nami? To, kar je doživela psička Clara, je vsega obsojanja vredno, barbarstvo brez primere.
»Takšne smrti si psička ni zaslužila, kot si je ne zasluži nobeno živo bitje. Razumel in lažje bi sprejel, če bi jo na primer zbil avto. A še kako boli, ko vemo, kakšen konec je doživela,« skrušeno pripoveduje Aleš Mohorčič iz vasice Zafara pri Žužemberku.
Del rimske ceste, ostanek davne preteklosti, ki povezuje Trebčo vas in Žužemberk, je priljubljena pot za sprehajalce, za mnoge tudi uporabna bližnjica pri vožnji z avtom. Del je speljan po gozdu, in tu sta si Aleš in njegova partnerica uredila dom. »Pred sedmimi leti sva kupila dva psa, Claro in Benyja. To sta najina prva skupna psa, prej sva imela seveda vsak svoje,« razlaga Aleš in pove, da je parček beaglov odraščal skupaj. Za pasmo je značilno, da gre za družinske pse, čustvene, pozitivne, ljubeznive in polne energije, vse to in še več sta bila tudi Clara in Beny, ki sta postala prava družinska člana. Posebno psička je bila zaupljiva in čutna, čeprav je z laježem vedno opozorila na prišleka.
Sumljivi clio
Bil je minuli torek popoldne, ko je občanka, ki se je sprehajala po rimski cesti, opazila sumljivega clia. Takoj je postala pozorna nanj, saj je avto ustavil le lučaj od njune hiše, pa speljal, obrnil pri vhodu k hiši, speljal in spet ustavil nekoliko stran pri brežini. Občanka si je zapisala registrsko številko in takoj obvestila policiste o nenavadnem obnašanju voznika avtomobila.
»Ob dveh je informacija o sumljivem avtu že prišla do mene, in ko sem ob pol treh prišel iz službe domov, me je spreletel čuden občutek, neka zla slutnja. Takoj sem opazil, da psičke ni. Vedno me je čakala pri hiši in vsa vesela pritekla, ko me je zagledala,« pove Aleš in doda, da je bil čez dan običajno eden od psov spuščen. Tako in tako se nista nikoli oddaljila od hiše, bila sta tudi nekaj čuvaja. Pri hiši imajo namreč kokoši in v dveh letih so lisice in kragulji odnesli vsaj 15 kur. »Clara je že dvakrat kragulja odgnala,« se spomni Aleš in pripomni, da sta bila beagla prava družinska člana, vsak prosti trenutek so preživeli skupaj, pa najsi je šlo za delo okoli hiše, v gozdu, če so šli nabirat gobe, se kopat na Krko ali če so počeli kaj drugega. »Samo na morje ju nismo vzeli, takrat pa sta bila kar malo užaljena,« se nasmehne Aleševa partnerica in pokaže, kako je Clara rada pokukala v hišo: »Rada je popraskala po vratih, da smo jo prišli pogledat ali ji dali kak priboljšek. Ali pa je v dnevni prostor pogledala skozi okno. Bila je zelo navezana na nas, saj je bila bolj čustvena kot Beny. In prava dobrovoljčica.«
A očitno je bila za psičko usodna prav njena zaupljivost do ljudi. Aleš je, ko je iskal psičko, mimoidočo sprehajalko vprašal, ali jo je morda videla, pa je povedala, da je opazila, kako je voznik ob zadnjem postanku odprl avto in vanj dal nekaj majhnega belega.
Sledi v romsko naselje
Aleš, policist po poklicu, je takoj reagiral, še pred četrto popoldne podal prijavo in policisti so nemudoma ukrepali. Številka registrske tablice jih je ob štirih peljala v največje novomeško romsko naselje Brezje oziroma Žabjak in prizor, ki jih je pričakal, je bil šokanten. Psička, brez glave, nog in drobovja, je bila že v posodi, namočena v vodi in pripravljena za kuhanje.
Kožuha psa niso našli, tako tudi ne čipa, na podlagi katerega bi z gotovostjo potrdili, da gre za Claro, ki je bila kot rodovniški pes tetovirana, zato pa so odvzeli vzorec tkiva in krvi, da bo ugotovljen DNK.
»Na širšem novomeškem območju večkrat izgine kak pes, naš primer je eden redkih, da smo ga našli. Pri tem gre zahvala občanki, ki je tako reagirala. Tak način je edini, da lahko zajezimo tovrstni kriminal. Zato bi apeliral na ljudi, ki opazijo sumljive osebe, ki ne spadajo v njihovo okolje in se sumljivo obnašajo, da pokličejo policiste in seveda sporočijo čim več oprijemljivih podatkov, na primer o vozilu in registrskih tablicah. Vsekakor gre zahvala tudi policistom, ki so tako hitro ukrepali, čeprav je bilo za Claro žal prepozno. Če ne bi vedel, kje je pes, bi me vedno obhajal dvom. A v zadoščenje nam je vsaj to, da so storilca prijeli,« pripomni Aleš.
Po podatkih policije gre za 49-letnega osumljenca in 45-letno osumljenko, njegovo partnerico, ki ju bodo po zaključeni preiskavi ovadili na pristojno tožilstvo zaradi kaznivih dejanj mučenja živali in tatvine. Za prvo kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do dveh let, za tatvino pa do petih let zapora. Po naših podatkih gre za Roma, ki je stari znanec policije in sodišč.