LJUBLJANA – Poslanska skupina Pozitivne Slovenije (PS) je danes vložila zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev dejanskega stanja problematike skrajnih skupin v Sloveniji. Poslanka Tamara Vonta je danes na novinarski konferenci poudarila, da njihov namen ni politični obračun, ampak da se ugotovi »kje smo« – ali torej te skupine obstajajo ali gre zgolj za govorice.
Sova ne sodeluje s komisijo
Vzrokov za današnjo potezo PS je več, je dejala poslanka. Po njihovi oceni se tej temi »eksplicitno izogibamo« skoraj dve desetletji, s tem pa se pušča odprto vprašanje o obstoju tovrstnih skupin v Sloveniji, s čimer se tudi omogoča široko polje delovanja in nedotakljivosti teh skupin, če res obstajajo, meni Vontova.
Dejala je tudi, da je to njihova zadnja in edina možnost, ki jo kot opozicijska stranka še imajo. Kot pravi poslanka, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) ne sodeluje s parlamentarno komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, »vsaj ne tako, kot bi po zakonu morala«.
Po njenih besedah obstaja celo sum prirejanja dokumentov, ki jih komisija dobi. Hkrati pa želijo, da bi se depolitiziralo delovanje agencije, »kajti vse pogosteje smo lahko priča temu, da ima dnevna politika največji vpliv na delovanje Sove«.
Kakšno je dejansko stanje?
Vprašanje o skrajnih gibanjih v Sloveniji se je ponovno odprlo konec novembra lani po protestih v Ljubljani, ki so se sprevrgli v nasilje. Izbruh nasilja naj bi bil namreč načrtovana akcija, po nekaterih informacijah pa naj bi bile zanjo odgovorne prav skrajne skupine.
Poslanka PS pravi, da bo treba v zvezi s tem ugotoviti tisto, o čemer mediji poročajo in ljudje govorijo, ter ugotoviti, kakšno je dejansko stanje in ali so bili nekateri dejansko plačani za povzročanje izgredov. Ugotoviti je treba tudi, ali skrajne skupine ogrožajo državno varnost, je nadaljevala.
Obenem pa bo cilj preiskave sprememba zakonodaje tako, da s takšnimi skupinami ne bo ogrožena varnost državljanov. »Končno pa bo treba kaj reči tudi o tem, ali je res, da Slovenska vojska sodeluje z nekaterimi skupinami ekstremistov,« je še dodala poslanka.
S problematiko skrajnih skupin se je pred nekaj več kot mesecem dni ukvarjala tudi komisija državnega zbora (DZ) za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je obravnavala poročilo vlade o teh skupinah. Med drugim je komisija ugotovila, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega spremljanja skrajnih gibanj. Po besedah podpredsednika komisije Srečka Meha (SD) je iz poročila razvidno, da je v Sloveniji ogroženost zaradi teh skupin nizka. A poročilo obravnava situacijo za nazaj, pred protesti, je še opozoril.
Od leta 1992 pa do danes je bilo ustanovljeno 24 parlamentarnih preiskav, v tem sklicu DZ pa še nobena. Po ustavi se parlamentarna preiskava odreja o zadevah javnega pomena in na zahtevo tretjine poslancev DZ oziroma državnega sveta (DS).