Prvič brez kiparjev na Seči?

Na zelenem polotoku Seča, ki loči Portorož od krajinskega parka Sečoveljske soline, je edinstven park kamnitih skulptur, ki nosi ime Forma viva Portorož. Med krošnjami oljk, cipres, figovcev in na robovih vinogradov ter sadovnjakov se odpira pogled na morje v enkratnem okolju skoraj 100 kipov. Kombinacija zelenja, morja in seveda umetniško obdelanih velikih blokov istrskega belega marmorja ponuja obiskovalcu nepozabno doživetje.

Dragocena srečanja

Forma viva Portorož je edinstvena zbirka sodobne monumentalne plastike v kamnu na svetu in šteje že spoštljivih 52 let neprekinjenega delovanja na delovišču na Seči. Je kiparski dogodek snovanja in raziskovanja na prostem v krogu umetnikov z vseh koncev sveta. Začelo se je leta 1961, pobudnika sta bila kiparja Janez Lenassi (1927–2008) in Jakob Savinšek (1922–1961), ki sta zamisel kolektivnega ustvarjanja kiparjev prinesla iz Avstrije, kjer je v kamnolomu St. Margarethen na Gradiščanskem avstrijski kipar Karl Prantl s somišljeniki leta 1959 organiziral prvo takšno srečanje, ki pa je z leti zamrlo.

Ravnateljica Obalnih galerij Piran Lilijana Stepančič pravi, da je bilo rojstvo portoroške Forma vive posledica odprtja Jugoslavije v svet po letu 1948, in sicer po sporu s Stalinom, ko je hotela dokazati, da je drugačna od Sovjetske zveze; kultura in umetnost sta se pokazali kot primerni orodji nove politične usmeritve. Tako so se priznani vrhunski umetniki z Zahoda in Vzhoda začeli srečevati tudi v Kostanjevici na Krki, kjer so ustvarjali z lesom, na Ravnah na Koroškem iz železa, v Mariboru pa so oblikovali iz betona.

Kot je rad poudarjal že pokojni akademski kipar in dolgoletni ravnatelj Obalnih galerij Piran Toni Biloslav, ki je portoroško Forma vivo vodil z dušo in telesom, gre za podobnost s klasičnimi grškimi simpoziji, na katere je Platon vabil filozofe, pesnike, pisatelje, dramaturge in prijatelje na srečanja pametnih ljudi. Izmenjevali so si zamisli, znanja in poglede v prijetnem druženju ob obloženi mizi in vinu. Na Forma vivi, ki je vsako drugo leto, znajo poskrbeti za to vzdušje, zato je zanimanje vrhunskih kiparjev z vsega sveta za sodelovanje vedno veliko. Na zadnjem kiparskem simpoziju so leta 2011 ustvarjali Grazian Pompili (Italija), Jose Villa Soberon (Kuba) in Donald Porcara (ZDA).

Vodnik po parku kipov

Letos pa zaradi pomanjkanja denarja v slovenskem kulturnem prostoru kiparski delavnici po pol stoletja delovanja bolj slabo kaže, tako da verjetno ne bo živahnega klesanja ter brušenja kamnitih blokov. Na nedavnem posvetu Obalnih galerij Piran so spomnili, da je portoroški simpozij ustvaril edinstveno zbirko več kot 140 umetnin, od katerih jih je večina na Forma vivi, tretjina pa v širšem urbanem prostoru od Pirana do nekdanjega mejnega prehoda Škofije.

Ob tej priložnosti so izdali zloženko oziroma turistični vodnik, ki obiskovalca parka natančno vodi od kipa do kipa in mu postreže s podatki o nastanku kipov ter njihovih avtorjev. Vodnik, ki so ga posvetili Janezu Lenassiju in Antonu Biloslavu, je pripravila višja svetovalka Obalnih Galerij Piran Majda Božeglav Japelj, v njem pa so opisani tudi kipi, ki stojijo zunaj parka na Seči. Tako na primer ob vstopu v Piran ni mogoče zgrešiti visokega kipa Graziana Pompilija ob zapornici niti skulptur, ki so našle prostor na zelenici pred hotelom Lucija, novi parkovni površini pod križiščem na Valeti in na zelenici ob avtobusni postaji v Strunjanu.