Mislim seveda na prvi vročinski val letošnjega poletja. Temperatura se je krepko dvignila čez 30° Celzija že dokaj kmalu, res da ne rekordno kmalu, a zakaj bi se vedno ozirali le po rekordih. Tudi lani smo prvi vročinski val imeli že junija, začel se je sredi meseca, torej nekoliko pozneje kot letos. Tudi lani je vročini sledila občutna ohladitev. Za občutljive ljudi je to zelo obremenilno, saj hitri prehodi iz vročega v hladno vreme in obratno zahtevajo veliko prilagajanja na zelo različne toplotne razmere.
Kako občutimo vročinski val, je precej odvisno od tega, ali nastopi kmalu na začetku ali pozneje v poletju. Prav tako na naše prenašanje vročine vplivata hitrost njegovega razvoja in trajanje. Na začetku poletja je še nismo vajeni in že en vroč dan lahko povzroči resne težave ljudem, ki opravljajo fizično naporno dejavnost na prostem v času, ko najbolj pripeka. Sicer pa enega samega dokaj dobro prenesemo. Težave se začnejo stopnjevati, ko vročina traja dlje. V začetku obdobja nam dobro izolirane stavbe ali stavbe z veliko toplotno kapaciteto dajejo dokaj sveže okolje tudi brez uporabe klimatskih naprav. Zato nam zgodnji vročinski valovi v zaprtih prostorih dobro izoliranih stavb ne povzročajo težav, še posebno če se držimo pravil nočnega in jutranjega prezračevanja in zunanjega senčenja oken. Drugače je sredi ali konec poletja, ko so stavbe že dodobra pregrete in tudi stene oddajajo nabrano toploto, kar je najbolj nadležno v nočnih urah, saj pretoplo okolje vpliva na kakovost spanja in zmožnost regeneracije, ki jo potrebuje telo.
Večina vročinskih valov v notranjosti Slovenije prinaša visoko temperaturo ob razmeroma suhem zraku, kar omogoča, da se učinkovito ohlajamo z izhlapevanjem potu, kar je v suhi vročini najbolj učinkovit način ohlajanja, ki nam omogoča, da preživimo tudi pri temperaturi zraka, ki je višja od temperature naših notranjih organov. Zato je zelo pomembno, da v času vročinskega vala pijemo dovolj, da nadomeščamo s potenjem izgubljeno tekočino. V vlažnem zraku potenje kot sicer najbolj učinkovit način oddajanja odvečne toplote odpove. Zato o soparnosti in toplotni obremenitvi govorimo v vlažnem zraku že pri opazno nižji temperaturi, kot smo jo imeli minule dni.
 | |
| Tanja Cegnar |
V ZDA so se resneje začeli ukvarjati s preprečevanjem posledic vročinskih valov pa hudem petdnevnem valu, ki je samo v Chicagu sredi julija 1995 vzel okoli 750 življenj. Poleg visoke popoldanske temperature, izmerili so nad 40° Celzija, so počutje poslabšale velika vlažnost zraka in neobičajno tople noči. Žrtve so bili predvsem starejši revnejši prebivalci mestnega jedra. Ta tragični dogodek je bil močna spodbuda za okrepitev študij in začetek razvoja sistemov za napovedovanje in ukrepanje ob vročinskih valovih. Tako so bili že leta 1996, ko smo v Ljubljani gostili mednarodni biometeorološki kongres, vročinski valovi in njihove posledice na zdravje in umrljivost ljudi v središču pozornosti.
Svetovna zdravstvena in Svetovna meteorološka organizacija sta skupaj s Programom ZN za okolje spodbujala mednarodne študije in pripravo smernic za razvoj sistemov za napovedovanje in ukrepanje ob vročinskih valovih. V njihovem programu sta bili prvi testni mesti Rim in Šanghaj. Tudi v Evropi se je moral zgoditi izjemen vročinski val z množico žrtev, da so države pospešeno pristopile k razvoju sistemov za opozarjanje in ukrepanje. V izjemno vročem poletju 2003 je zahodno Evropo avgusta zajel izjemen vročinski val. Posebno hudo je bila prizadeta Francija, kjer je bila tudi glavnina žrtev. Še danes v literaturi najdemo kar nekaj različnih ocen, koliko smrtnih žrtev je zahteval ta vročinski val v zahodni Evropi. Večina ocen se giblje okoli 50.000, nekatere pa sežejo celo do 70.000 za celotno zahodno Evropo in Italijo.
Vročinske valove lahko dokaj dobro napovemo več dni vnaprej, a tudi pravilna in pravočasna napoved še ne zagotavlja ustreznih sistemskih ukrepov. Najbolj učinkoviti so napotki, kako naj se ljudje obnašajo, da bodo kar najlažje prenašali vročino in ta ne bo ogrožala njihovega zdravja ali v ekstremnih primerih njihovega življenja. Na področju ukrepanja na ravni mest so v Evropi prvi ponudili rešitve v Atenah. Med vročinskim valom so prebivalcem odprli velike klimatizirane javne zgradbe in jim tako omogočili, da so se vsaj za nekaj ur na dan lahko zadrževali v hlajenih prostorih in si oddahnili od toplotne obremenitve. Osnovne napotke za obnašanje med vročinskimi valovi v sklopu biovremenskih napovedi objavljamo tudi na uradu za meteorologijo.
