V torek se znova odpirajo šolske duri. Kar je pretežno žalostna novica. Kajti le bumbarji še vedno mislijo, da se morajo otroci šole veseliti. Mojo generacijo so tiste čase k tovrstnemu veselju priganjali celo s tedaj najvišjo možno avtoriteto, tovarišem maršalom Titom. Ki da je imel v šoli same petice. Pa pozneje izvem, da je bil v resnici cvekar, v njegovi redovalnici je mrgolelo šusov. Rad pa je bil reditelj. Da je lahko šprical pouk in po potrebi špecal sošolce.
Odpor do šole je nekaj najbolj naravnega. Posebno na začetku. Jemlje otroštvo, brezskrbnost, razigranost. Celo zaznamuje nas, začenjamo se zavedati razlik. Tudi takšnih, da imajo nekateri več od nas. Starejši smo, več je težav s šolo. Otroci sicer vedo, da se je tam za neko življenje treba učiti in znova učiti. To smo jim vcepili. A kako jim, še vedno otrokom, zaboga dopovedati, da se učijo zase, da so njihove ocene tudi neke točke, ki jim usmerjajo življenje? Država je ukazala, koliko teh točk je potrebnih za vpis v kakšno srednjo šolo. Nakar se zgodi prvi pravi jok, jok iz življenja odraslih. Kajti brezčutni sistem je marsikomu zaprl želena vrata. Mu spremenil življenje. Potuhnjeno, kurbsko je stisnil tkanino na situ. Iz nežnih in krhkih učencev poskuša narediti gladiatorje, katerih edina naloga je biti boljši, močnejši od sošolca.
Ne preseneča me, da jih večina danes ne prešteva, koliko dni je še do začetka novega šolskega leta, pač pa, koliko ur počitnic jim je še ostalo. In prav imajo. Ob 7740 pedagoških urah, kolikor jih morajo v devetletki presedeti v šolskih klopeh, so počitnice zanje največja nagrada. Na srečo so vsakoletne, za pokušino pa vmes še krompirjeve, novoletne, zimske, prvomajske. Te dni sem prebral, da imajo osnovnošolci pri nas v devetih letih 452 ur glasbenega pouka in 90 ur gospodinjstva. Kaj je pomembnejše za življenje? Poznati, iz kakšnega materiala so strune na kontrabasu, ali vedeti, koliko časa se kuhajo krompir ali špageti?
A šola, kakršna koli že je, je nuja. Brez nje bi bili bebci. V njej je tudi marsikaj narobe, najbolj boli, da ji manjka pravice. Za uteho naj bo Einstein po imenu Albert. Šolniki so ga šteli med najslabše v matematiki, menda naj bi enkrat celo padel, a vendar je natuhtal kar dve teoriji relativnosti.