Prvi parlament odslej brez brisač

KOČEVJE – Šeškovega doma, edinega spomenika državnega pomena na Kočevskem, ne obnavljajo z državnim denarjem, kot bi človek pričakoval pri tako pomembni stavbi. Sredstva je zagotovila občina, saj so se vsi dosedanji poskusi, da bi to izpeljali z državnimi sredstvi, izjalovili. S spomenikom državnega pomena niso mogli kandidirati na vseh razpisih, na razpisih, prek katerih bi to lahko izpeljali, pa ni bilo denarja … Tako je občina sama začela investicijo, ki je po ocenah vredna 311.000 evrov; najela bo kredit v znesku 200.000 evrov. Leta 2013 so za obnovo Šeškovega doma namenili nekaj več kot 11.000 evrov, lani 43.700 in letos še preostanek, 256.000 evrov.

Tako bodo stavbo, ki so jo narodno prebujeni prebivalci Kočevske zgradili v letih 1936 in 1937 kot Sokolski dom, zavarovali pred propadanjem. V zgradbo je namreč zatekala voda, ki je ob vsakem dežju našla reže ob oknih. »To so bila stalna mesta, kjer smo imeli brisače,« razlaga Vesna Jerbič Perko. Še večji problem je bila dotrajana streha, zaradi katere je voda našla enkrat to, drugič drugo pot. V muzeju po dežju nikoli niso vedeli, kje zamaka in kje voda dela škodo. To pa za ustanovo, kjer imajo tudi zgodovinsko dragocene predmete, seveda ni spodbudno.

Jeseni so začeli obnovo. Zamenjali so že streho in stavbno pohištvo, podrli in na novo so zgradili prizidek, zamenjali so tudi vrata. Zdaj urejajo okolico stavbe: gradijo klančino za invalide, uredili bodo prometni režim okoli zgradbe.

Prostore Šeškovega doma, v katerih deluje muzej – sem ne spadata dvorana in garderoba, za kateri skrbi občina – na leto obišče okoli 13.000 ljudi. Najbolj zanimive so tri stalne razstave: Narod si bo pisal sodbo sam: Slovenija od ideje do države, Božidar Jakac: Risbe ter Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem.

Kar preveč zanimivega

V stavbi je od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno. Preprosto povedano: takrat se je v Kočevju zbral in zasedal prvi slovenski parlament.

»Tega dejstva v Kočevju ne znamo dovolj izpostaviti,« se strinja Vesna Jerbič Perko, ki razloge za to vidi v številnih posebnostih tega območja. »Na Kočevskem imamo toliko stvari, ki jih želimo izpostaviti: gozd, pragozd, medvede, Kočevarje, tako da te zgodbe o prvem slovenskem parlamentu posebno ne izpostavljamo.« Delno je za to kriva tudi politika, ker nekateri poudarjajo to plat kočevske in slovenske zgodovine, drugi bi jo najraje kar pozabili. »A dejstvo je, da je to bilo tu,« pravi sogovornica.

Muzej bi potreboval več prostora, da bi lahko naredili stalno razstavo tudi za tako pomembne dosežke, kot je bila odlična razstava Živeti z gozdom, za katero je Pokrajinski muzej Kočevje leta 2011 dobil stanovsko priznanje, Valvasorjevo nagrado. »Delno bomo ta problem rešili v sodelovanju s kočevskimi gozdarji, ki nam bodo odstopili prostor, del eksponatov pa bomo razstavili na hodnikih kočevskega zavoda za gozdove,« razloži Vesna Jerbič Perko.

Dodaja, da še ni mogoče oceniti, koliko denarja bodo v Šeškovem domu prihranili z obnovo, ki pa vendarle ne bo tako temeljita, kot bi bilo treba. Zaradi zahtev spomeniškega varstva, ki zahteva čim bolj originalen videz stavbe, zgradbe niso mogli odeti v izolacijo. »Toda že to, da pod okni in na odru ne bo pihalo, da se bodo vrata zapirala in da streha ne bo zamakala, bo zagotovo prineslo prihranke pri porabi energije,« je prepričana Vesna Jerbič Perko.