Prvi klekljarski punkelj dobila za rojstni dan (FOTO)
V slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da je čipka luknjičast okrasni izdelek iz sukanca. A to ne pove dosti o mojstrovini tisočerih prepletenih niti, ki ure in ure nastajajo pod rokami spretnih klekljaric. Tudi v Sevnici. Pobudo za ustanovitev klekljarske skupine Bucike je dala Tina Železnik z Vrha pri Boštanju, ki si je vedno želela, da bi znala klekljati. Potem je od prijateljev za rojstni dan dobila bulo oziroma klekljarski punkelj, ki je obvezna oprema vsake klekljarice. Poleg klekljev, seveda. Izobraževati se je začela v Laškem, nato v Žireh, danes ima opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo in pridobljen certifikat idrijske čipke. Svoje znanje brezplačno širi med preostale klekljarice. Teh veščin je naučila številna dekleta in tudi osnovnošolci pridno sledijo njenim nasvetom.
Med njimi so štiri slikarke
Bucike, trenutno jih je 25, ki so sprva delovale pod okriljem Inštituta Zaupanje, niso društvo, ampak prostovoljna klekljarska skupina. To pomeni, da ne plačujejo članarine, nimajo svojega denarja in se tudi ne morejo prijavljati na razpise za pridobitev nujno potrebnih sredstev, zato računajo na pomoč občine in sponzorjev, ki bi jim prišla še kako prav. Združujejo tri generacije – najmlajša klekljarica je stara 20 let, najstarejša jih bo 80 – in se enkrat na teden sestajajo v sevniški Osnovni šoli Sava Kladnika. Slednja jim brezplačno odstopi prostore, v zameno za to pa sodelujejo na njihovih prireditvah in prispevajo izdelke za novoletni sejem in prireditev Pozdrav pomladi.
Kleklja se po vsem svetu, a sevniške čipkarice izdelujejo t. i. slovensko čipko. Ta se omenja že v Valvasorjevih časih, zibelka čipkarstva pa je Idrija. Registriranih je 85 vzorcev, pravi Železnikova, ki se stalno izobražuje. »A lahko se še tako izobražuješ, nikoli ne znaš vsega,« dodaja.
Vsako leto ob občinskem prazniku Bucike na sevniškem gradu pripravijo razstavo svojih del. Letošnja, na kateri so jih razstavili kar 253, je nosila naslov Ko zadiši po domu. V osrednjem delu so postavili stare predmete in jih ozaljšali s čipko, ki znova pridobiva veljavo. Tako so čipko pogrnili na stari radijski sprejemnik, z njo okrasili staro leseno mizo in stole, jo uokvirili v staro leseno okno, uredili so bogkov kot, kamor gotovo spada. Rekviziti, ki so jih zbrali, so stari tudi 150 let.
253 izdelkov je na ogled.
Med sevniškimi klekljaricami so tudi štiri slikarke, Tanja Košar, Zala Brus, Jožica Cajhen in Marinka Klakočar. Te so uspešno združile slikarsko umetnost in čipko vgradile v sliko. Vsestranska umetnica Košarjeva je svoji sliki dodala še fotografijo. V času korone, ko se klekljarice niso mogle sestajati, pa so doma začele izdelovati kvačkane igrače, in tudi te so letos razstavile na gradu. Razstava ni bila prodajna, se pa lahko zainteresirani za nakup obrnejo na klekljarice. Hkrati vabijo v svoje vrste nove članice in člane. Do korone je bil med Bucikami tudi en moški, po koroni pa ga ni več. Bi pa bila dekleta vesela kakšnega klekljarja.
