Starejši, no, tudi malo manj mladi, se gotovo še spomnite večerne radijske oddaje z naslovom Kje so naše ladje? S ponosom in ne malo domišljije smo poslušali, po katerih svetovnih oceanih plujejo Rog, Triglav, Ljutomer, Ljubljana, Pohorje, Portorož ali Bočna. Mnogo od teh ladij Splošne plovbe ni več. Zamenjale so jih nove, sodobnejše in večje, vse pa se je začelo pred 60 leti s prvo tovorno z imenom Martin Krpan. »Slovenci smo prvo slovensko pomorsko podjetje lahko ustanovili šele 1954., ko smo dokončno dobili svoj kos obale od zaliva sv. Bartolomeja pri Miljah do izliva reke Dragonje, in tako samostojno stopili na svetovno pomorsko prizorišče,« pravi Peter Ivanež iz Splošne plovbe.
V začetku tega leta je v piranski mandrač že priplula prva jeklena tovorna ladja Splošne plovbe, primerna za plovbo po Sredozemskem morju. Dolga je bila 46,5 metra in široka 7,3. Zgradili so jo leta 1910, ob nakupu pa je bila registrirana v Kostariki. V Rotterdamu na Nizozemskem jo je prevzel kapitan dolge plovbe Baldomir Podgornik in jo z nemškim kapitanom, tujo posadko in pod kostariško zastavo pripeljal v Piran. »Na pomolu, kjer današnje velike ladje Splošne plovbe ne morejo pristajati, smo se navezali in začeli pripravljati na prvo potovanje. Zbralo se je veliko ljudi in vsi so strmeli v veliko ladjo, ki pa je bila majhna, kot kakšna škatlica. Vsak se je je hotel dotakniti, bila je prava mala senzacija,« se je spominjal.
Najprej so jo poimenovali Sirob, kar je nazaj napisano ime prvega direktorja Splošne plovbe Borisa Šnuderla, nato pa prav kmalu prekrstili v Martina Krpana. Dvajsetega aprila 1954 je odplula na prvo pot proti Dubrovniku, kjer je vkrcala les za Turčijo. To je bil začetek slovenske pomorske plovbe. Martina Krpana so kmalu videvali v vseh sredozemskih pristaniščih, okusil je celo Indijski ocean. Konec februarja 1965 so ga prodali Lošinjski plovidbi in tam je pod imenom Valun plul do leta 1973, ko so ga v Splitu razrezali za staro železo.
»Bila je majhna, a prva in zato velika ladja. Orala je ledino, če je ne bi bilo, ne bi bilo niti vseh naslednjih,« slikovito pove Duška Žitko, kustosinja razstave o tej ladji, ki je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Ob priložnosti so izdali tudi prvo znamko serije Slovenske ladje, na kateri je seveda podoba Martina Krpana.
Udba in šverckomerc
Mnogi vedo povedati, da je ladja, tako kot Levstikov knjižni junak Martin Krpan, prevažala tudi sumljiv tovor. Tako naj bi jo po nekaterih namigih Udba uporabljala za tihotapljenje kave, tobaka, barvnih kovin in še česa.
