JAVNA DRAŽBA

Prvi gre na dražbo
 haloški biser Borl

Objavljeno 09. januar 2013 08.32 | Posodobljeno 09. januar 2013 08.33 | Piše: Vladimir Jerman

Javna dražba gradu Borl za izklicnih 2,230.000 evrov bo predvidoma še januarja.

Na idilični vzpetini nad Dravo. Foto: Dejan Javornik/Novice

CIRKULANE – Po pooblastilu vlade je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk v uradnem listu 28. decembra – astrologi opozarjajo, da je bila tega dne polna luna – objavil javno dražbo za prodajo gradu Borl v Dolanah v haloški občini Cirkulane. Zemljiškoknjižni lastnik kompleksa nepremičnin, ki ga upravlja Turkovo ministrstvo, je Republika Slovenija. Izklicna cena je 2,230.000 evrov, ogled nepremičnine z dokumentacijo pa obvezen. Zanj morajo interesenti zaprositi najpozneje do srede, 16. januarja, do 15. ure: »Če ta predpostavka ne bo izpolnjena, prijavitelj ne bo mogel sodelovati na javni dražbi, saj bo njegova prijava izločena.«

Kupčeve obveznosti

Država Slovenija ima z gradovi v svoji lasti predvsem delo in stroške. Tako je tudi z Borlom. Pred sedmimi leti ga je oddajala z razpisnimi pogoji, ki niso nikogar zamikali. Prav tako ne na ponovljenem razpisu. Odkar je v pristojnosti ministrstva za kulturo, ki je v Ljubljano odneslo celo grajske ključe – Haložani v tem dejanju vidijo simbolični vrhunec birokratske arogance –, gre z Borlom samo še strmo navzdol, zatrjujejo domačini.

A zdaj gre z dražbo zares. Dražitelji morajo 10-odstotno varščino plačati najpozneje do 22. januarja, do takrat morajo dostaviti tudi vse druge v objavi zahtevane dokumente. Javna dražba bo potekala v petek, 25. januarja, z začetkom točno opoldne v sejni sobi MIZKŠ na Kotnikovi 38 v Ljubljani. Pogodbo z najuspešnejšim dražiteljem bodo podpisali v 15 dneh.

Kupec gradu Borl bo prevzel tudi obvezo iz 5. člena pogodbe, namreč da bo z obnovo in oživitvijo spomenika državnega pomena izboljšal njegovo ohranitev in dostopnost v skladu z zakonom ter da raba kulturnega spomenika državnega pomena ne bo v nasprotju s konservatorskim programom Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor. Javno dostopnost spomenika bo kupec omogočal tako, da bo dopustil in omogočil ogled neposredne okolice spomenika, zunanjost spomenika, notranjost dvorišča pred vhodom, viteške dvorane in grajske kapele v obsegu najmanj sto dni na leto ali v okviru javno objavljenega urnika. Ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevih dediščine bo vsako leto zagotovil brezplačni ogled gradu. Kupec se tudi zaveže, da bo obnovo gradu začel najpozneje v treh letih po podpisu pogodbe, dokončal pa do leta 2017.

Še nihče nič iskal

O razlogih ministrstva za prodajno javno dražbo Borla so v službi za odnose z javnostmi povedali, da je bil za prodajo predviden že z uvrstitvijo v lanski in letošnji Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države: »Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa kot eno izmed metod razpolaganja tudi javno dražbo, določa pa tudi, da se postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem praviloma izvede z javno dražbo, razen če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje ugodnejši učinek razpolaganja, pri čemer je prvi cilj prodaje čim višja kupnina. Skladno z navedenim je bila tako 28. 12. 2012 v Uradnem listu RS in na spletnih straneh ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport objavljena javna dražba gradu Borl. Besedilo javne dražbe, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, smo posredovali širši zainteresirani javnosti z objavo besedila na spletnih straneh, s posredovanjem povezave do besedila vsem tujim veleposlaništvom v Sloveniji, Javni agenciji za podjetništvo in tuje investicije, vse z namenom, da informacijo o javni dražbi posredujejo morebitnim zainteresiranim kupcem. Enako prakso nameravamo ohraniti tudi pri ostalih prodajah gradov. V kolikor se bo javna dražba kot metoda razpolaganja izkazala za neuspešno, bomo uporabili drugo zakonsko predpisano metodo (npr. javno zbiranje ponudb).«

Na vprašanje, ali se je morda prijavil oziroma napovedal že kak konkreten interesent, ministrstvo pojasnjuje: »Do današnjega dne se konkretni interesenti za nakup gradu Borl, razen prošnje Društva za oživitev gradu Borl za ogled gradu in vpogled v dokumentacijo, na nas še niso obrnili.«

Na vprašanje, ali so z metodo javne dražbe že kdaj iskali (in dobili) lastnike za gradove, odgovarjajo: »Do zdaj ministrstvo pri prodaji gradov sicer še ni bilo uspešno, ima pa jih v načrtu v letošnjem letu še nekaj (v kratkem graščino Socka in grad Viltuš).«

Društvo: Kupnino domačinom

Leta 2005 ustanovljeno Društvo za oživitev gradu Borl – predsednik izvršilnega odbora je mag. Martin Prašnički, nadzornega pa Branko Majhen – pozorno spremlja vse, kar se dogaja z njim. Želi si, da bi ta dragoceni kulturni spomenik čim prej rešili pred propadanjem in ga vsebinsko povezali z življenjem lokalne skupnosti. Prodajo gradu pozdravlja, po svojih zmožnostih bo društvo obveščalo tudi morebitne zainteresirane kupce, zahtevalo vpogled v dokumentacijo in tudi ogled gradu, še naprej pa vztraja, da mora država »kupnino za grad vrniti v naš prostor – okolico gradu Borl (čistilna naprava, javna parkirišča, ureditev dostopnih poti in cest ipd.)«. Če grad na javni dražbi ne bo prodan, si bo društvo še naprej prizadevalo, da bi bil v prihodnje predan v last oziroma upravljanje lokalni skupnosti.

Na ministrstvu so potrdili, da so s sporočilom društva seznanjeni, vendar ga ne komentirajo. Rekli so: »Upamo in prizadevamo si, da bi bila prodaja uspešna in pravni posel realiziran. Sklepi o nadaljnjih postopkih ministrstva v primeru neuspešne prodaje pa so v tem hipu preuranjeni.«

Deli s prijatelji