Prvi gasilski pes 
v Sloveniji je Tana

KRANJ – Tukajšnji poklicni gasilci počasi dobivajo novega člana. Nemara bi bilo bolj pravilno zapisati, da se bo osrednji gorenjski poklicni gasilski enoti kmalu pridružila nova članica, saj se v moštvo postopoma vključuje eno leto in en mesec stara psička Tana. Labradorka je postala v kratkem času, odkar je začela spoznavati gasilsko delo, že pravcata pasja zvezda, saj je – kot edina predstavnica ženskega spola doslej – nastopila na dobrodelnem gasilskem koledarju, osredotočeni televizijski gledalci pa so jo konec leta lahko opazili tudi med oglasnimi bloki, kajti nastopila je v novoletnem oglasu za eno od večjih verig nakupovalnih centrov pri nas.

Tanin lastnik je 23-letni Matej Bolka, ki se je kranjskim poklicnim gasilcem pridružil pred tremi leti. »S Tano naju na izzive, s katerim se spoprijemamo pri gasilskem delu, pripravljajo v Klubu vodnikov reševalnih psov Kranj, pri šolanju pa pomaga inštruktor Andrej Žunič, ki je s psom Haronom lani postal svetovni prvak v iskanju izpod ruševin,« pove Matej Bolka o tem, da šolanje, ki se ga lotevata s Tano, ni od muh.

Navadila se je na alarm

Labradorka se počasi uvaja v gasilsko delo. »Ko sem na izmeni, je ona z menoj v gasilskem domu,« opiše zvesto spremljevalko na delovnem mestu Matej Bolka in v smehu doda, da se je psička že navadila na alarmiranje. Ko v kranjskem gasilskem domu dežurno ekipo obvestijo o tem, da je čas za akcijo, se iz zvočnikov pač razleže glasno opozorilo. Tako ostrega zvoka Tana sprva ni bila vajena, a zdaj, ko je prodorni zvok slišala že večkrat, se glasnega alarmiranja ne boji več. Na drugi strani pa se na štirinožno okrepitev vse bolj privajajo tudi preostali gasilci, ki so v izmeni z Matejem Bolko.

In kdaj bo Tana lahko pomagala pri gasilskem delu? Kot pravi poveljnik kranjskih poklicnih gasilcev Matej Kejžar, je nalog, ki bi jih gasilcem lahko pomagal opraviti šolani pes, več kot dovolj: »V nekaterih evropskih državah, tudi v Angliji in na Hrvaškem, poklicne gasilske enote že imajo službene pse, ki pomagajo pri intervencijah. Ker so njihove izkušnje s službenimi psi dobre, smo se tudi mi odločili za nekaj podobnega. Gasilski psi lahko pomagajo pri iskanju udeležencev v prometnih nesrečah, v katere so vključeni denimo linijski avtobusi ali ko se nesreče zgodijo na železnici. Pri tistih nesrečah torej, kjer se ne ve, koliko ljudi je bilo udeleženih. Zgodi se tudi, da ljudje zaradi stresa, ki so ga doživeli v prometni nesreči, odtavajo s kraja dogodka. V vseh teh primerih bi nam pri iskanju ponesrečencev lahko pomagal službeni pes.«

Cilj: vsaka izmena svojega psa

Ne samo Matej Bolka, ki pravi, da so v njegovi družini vedno imeli pse, kajti oba z očetom sta vajena dela s štirinožci, tudi nekaj drugih kranjskih gasilcev je vajenih dela s kužki. Gasilci, in to ne samo kranjski, pogosto sodelujejo s klubom vodnikov reševalnih psov. »S Klubom vodnikov reševalnih psov Kranj smo se dogovorili, da bomo naše sodelovanje nadgradili prav z vključevanjem gasilskega psa v našo enoto. Doslej smo s klubom sodelovali predvsem pri iskalnih akcijah, zgodilo pa se je tudi, da smo skupaj iskali pogrešane otroke. Zdaj je naš cilj, da v enoto najprej vključimo Tano, potem pa bomo poskušali poskrbeti še za to, da bo gasilski pes spremljal vsako od naših izmen. Tako bo v gasilskem domu 24 ur na dan en gasilski pes, saj bo vsako izmeno predvidoma spremljal en kuža, ki bo gasilcem lahko pomagal pri določenih intervencijah,« načrte še razgrne poveljnik Kejžar.