Prvi april bo kmalu dela prost dan

Državni zbor Republike Slovenije je na sobotni slovesni seji sklenil, da bo prvi april odslej državni praznik in dela prost dan, saj bi bilo kakršno koli drugačno stanje po ustavi diskriminatorno do norcev prebivalstva. Ustava namreč v 14. členu določa, da »so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino«.

Prvi april!

Seveda je to prvoaprilska novica, brez kakršne medij, ki da nekaj nase, ne more živeti. Prvi april nikjer na svetu ni dela prost dan, čeprav ga v zahodni civilizaciji poznamo že dolga stoletja. Praznuje ga skoraj vsa Evropa od Skandinavije do Portugalske in od britanskega otočja do Češke in Poljske. Dan vseh norcev je na nemškem ozemlju prvič omenjen šele leta 1631, čeprav šego mnogo dlje pozna ves germanski svet. Slovenci smo to navado najverjetneje prevzeli od Nemcev, v Veliki knjigi o praznikih piše etnolog Damjan J. Ovsec.

V Franciji velja, da je sončni kralj Ludvik XIV. leta 1713 prvi april razglasil za dan norcev in lažnivcev, ko ga je zafrknil dvorni norček. V Angliji pa je bil prvi april posredno omenjen že konec 14. stoletja, in sicer v Canterburyjskih zgodbah Geoffreyja Chaucerja, kjer je naveden dan »32 dni po marcu« – 32. marec ali 1. april. Je pa res, da za to obstaja več interpretacij. Omembe prvega aprila kot dneva norcev se nadaljujejo v 16. stoletju, čeprav večinoma dvoumno. Francoski pesnik Eloy d'Amerval je leta 1508 zapisal izraz poisson d'avril (aprilska riba), s čimer Francozi še dandanes imenujejo 1. april. Seveda je tudi tu nejasno, ali je d'Amerval mislil na sam dan ali na trapasto osebo. Izraz menda izvira iz spomladanskih časov, ko je bilo v rekah in potokih polno mladih rib, ki so se zlahka pustile ujeti.

Na ribe se navezuje ena najbolj priljubljenih razlag o izvoru prvoaprilskih potegavščin, povezana s koledarsko reformo v Franciji v sredini 16. stoletja, ko so začetek leta uradno prestavili s konca marca na 1. januar. Tisti, ki so vztrajali pri starih navadah in novo leto slavili v tednu med 25. marcem in 1. aprilom, so bili deležni šal in zbadljivk, nagajivci pa so jim na hrbet lepili ribe iz lepenke, s čimer so si žrtve prislužile naziv poisson d'avril. Prvi april ima značilnosti norčave radosti ob prihodu pomladi, zaradi česar so zgodovinarji teoretizirali, da se je dan norcev razvil iz kakega od praznikov ob spomladanskem enakonočju. A tudi tu niso mogli najti konkretne povezave.

Znane potegavščine

Že leta 1698 je britanski časnik Dawks's News-Letter poročal, kako v jarku trdnjave Tower of London umivajo leve. To je bila v tistih časih zelo priljubljena prvoaprilska šala, ki so jo Londončani prakticirali še do sredine 19. stoletja. Tradicija potegavščin se je na Otoku ohranila do današnjih dni. Britanski BBC je leta 1965 napovedal veliko novost – vonjovizijo (smell-o-vision), ki bo gledalcem omogočala prenos vonja po RTV-valovih. Veliko ljudi je dejansko klicalo na BBC, da bi se pozanimali o novi storitvi. Leta 2008 pa je poročal o velikem odkritju – letečih pingvinih. Pripravili so pravo pravcato reportažo, v kateri je Terry Jones, član legendarne satirične skupine Monty Python, spremljal pingvine z Antarktike na njihovi poti do Amazonke. Sicer pa je BBC že leta 1957 poročal o drevesih v Švici, na katerih rastejo špageti. Ker je novico strogo resno predstavil ugledni televizijski voditelj Richard Dimbleby, so potegavščini nasedli številni gledalci in klicali na BBC, kako lahko tudi sami vzgajajo špagete na drevesih.

Leta 1962 je švedska državna televizija predvajala posebno petminutno oddajo, v kateri je pokazala, kako z najlonsko nogavico spremeniš črno-belo televizijo v barvno, in vse skupaj pospremila s precej podrobno t. i. znanstveno razlago. Več tisoč ljudi je stvar res preizkusilo.

Kanadski radio CBC je leta 2008 v intervjuju s predstavnikom kovnice denarja napovedal novi tridolarski kovanec, ki bo zamenjal petdolarskega. Leta 2009 je radijska postaja WIXE iz Severne Karoline v ZDA, ki predvaja country in gospelsko glasbo, napovedala, da bo začela vrteti heavy metal. To je povzročilo pravo poplavo telefonskih klicev, pri čemer je kar polovica klicateljev želela slišati svojo najljubšo težkometalno pesem.

Google prvega aprila že tradicionalno predstavi kakšno zabavno novost, denimo novo funkcijo svojega spletnega iskalnika, imenovano MentalPlex, ki je sposobna brati misli, ali pa pametni monokel in prevajalnik v živalske jezike. No, 1. aprila 2004 je splavil poštno storitev gmail, ki pa ni bila potegavščina.

Domače fore

Spletna stran RTV SLO je leta 2007 objavila ekskluzivno novico iz sveta zabave: Sebastijan Cavazza je dobil vlogo v ameriški nanizanki Urgenca, kjer bo igral odtujenega bratranca dr. Luke Kovača (v podobi Gorana Višnjića). Večina uporabnikov portala štosu ni nasedla, se jim je pa zdelo zabavno. Istega dne je objavil novico, da nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan ustanavlja stranko iz Foruma 21. Tukaj pa bralci niso bili več tako gotovi, da gre za prvoaprilsko potegavščino, čeprav je bilo v novici napisano tudi, da bo podpredsednica stranke postala pevka Saša Lendero.

Naslednje leto je Delo natisnilo novico, da sloviti ameriški režiser Steven Spielberg pripravlja ekranizacijo Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. Šlo naj bi za spektakel v vrednosti 80 milijonov dolarjev, v vlogi Iztoka pa naj bi nastopil slovenski igralec, pri čemer so omenili Boruta Veselka, za bizantinsko cesarico Teodoro pa da snubijo hollywoodsko zvezdnico avstralskega rodu Cate Blanchett. Leta 2005 je Delo objavilo novico z naslovom Dovolj ima Vogrinca!, v kateri je zapisalo, da se Tina Maze poslavlja od belih strmin. No, Tina je v resnici vztrajala še polno desetletje in dosegla famozne uspehe.

Pri Dnevniku so leta 2013 pisali o širitvi NLB na nove trge, kot so Malta, Andora, Portugalska – in turški del Cipra (ki ga uradno priznava samo Turčija). Bralce so potegnili tudi z novico, da bodo v Iranu postavili spomenik trenerju Memiju Bečiroviću, ker je preporodil iransko košarko.

Seveda se znamo pošaliti tudi v Novicah. Leta 2012 smo tako napisali, da bodo za vzpon na Triglav začeli pobirati vstopnino. To seveda ni bilo res, žal pa se je nekaj let pozneje izkazalo, da nekateri v Triglavskem narodnem parku (TNP) resnično razmišljajo o tem, saj da množična obiskanost preobremenjuje naravno okolje in da so omejitve nujne.

Lažne novice

V zadnjem času se pojavlja čedalje več lažnih novic (fake news), ki nimajo zveze s prvim aprilom. Izraz zelo rad uporablja tudi ameriški predsednik Donald Trump, kadar na twitterju komentira novice, ki se tičejo njega in njegovih izjav in dejanj, čeprav je tudi sam mojster širjenja lažnih novic. Naštejmo le nekaj primerov: nedavno je govoril o incidentu na Švedskem, povezanem s priseljenci (na Švedskem o tem niso vedeli ničesar), na twitterju je govoril o milijonih volivciv, ki da so glasovali nelegalno, pa o ponarejenem rojstnem listu predsednika Baracka Obame in o tem, da mu je Obamova administracija prisluškovala.

V času ameriške predvolilne kampanje smo na spletnih družabnih medijih videli pravo poplavo lažnih novic, ki so prišle tudi v osrednje medije. Ameriška TV-mreža Fox News je tako poročala, da je pri vdoru v poštni strežnik demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton sodelovalo »pet tujih obveščevalnih služb« in da bo proti Clintonovi stekla preiskava o njeni vlogi v fundaciji, ki jo vodita skupaj z možem, nekdanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom. Novico so sicer hitro preklicali in se opravičili, a pojasnila, kako so dobili informacije, niso dali.

Seveda tudi pri nas nismo imuni proti lažnim novicam, le da smo jim doslej po navadi pravili populistične izjave. Na facebooku se večkrat na leto pojavi novica, da bo največje družabno omrežje odslej plačljivo, kar je seveda popolnoma neresnično, a vsako leto znova razburi veliko Slovencev. Da ne govorimo o različnih nagradnih igrah, ki za delitev ali všečkanje obljubljajo bajne nagrade...