Prvakinje kaznovane, ker odlično delajo

RIBNICA – V deželi suhe robe in lončarstva je završalo. V Društvu mažoret in plesalcev Ribnica, ki ima 100 aktivnih članov, so prejeli račun za najem dvorane v TVD Partizan. Za tri letošnje mesece, torej od januarja do marca, naj bi občini Ribnica plačali 3500 evrov najemnine. »Vsak dan vadi več skupin, saj mlajše vadijo dvakrat na teden, starejše, ki tudi tekmujejo, pa trikrat do štirikrat,« razloži Tina Jurkovič, predsednica Društva mažoret in plesalcev Ribnica. Na prvi pogled najemnina, 13,5 evra na uro, ni visoka, a ko seštejemo ure, ki jih prebijejo na treningih, društvo nima denarja, da bi plačalo tak znesek.

»Račun smo zavrnile, kaj pa naj drugega?« pravi Tina Jurkovič, ki razloži, da bi, če bi upoštevale zaračunavanje najemnine po novem pravilniku, morale občini vsako leto plačati od 10.000 do 12.000 evrov za najem prostorov, v katerih vadijo.

Naj vadijo manj?

»Če bi trenirale le enkrat na teden, ne bi mogle biti evropske prvakinje,« razloži sogovornica. Ribniške mažoretke v različnih kategorijah redno pobirajo zlate, srebrne in bronaste medalje na evropskih tekmovanjih. Lani v Italiji so na evropskem prvenstvu mažoret in tehnike twirl, na katerem je sodelovalo 1300 nastopajočih iz 12 držav, ubranile naslov prvakinj.

Do leta 2013 so lahko kandidirale na dveh občinskih razpisih: na razpisu za kulturo so dobile denar za program, z razpisom za šport pa ure za brezplačno uporabo dvoran. Toda z novim pravilnikom za šport ne morejo več kandidirati na področju športa in so prejele le sredstva iz razpisa za kulturo – 2400 evrov. »Vadnina znaša 17 oziroma 25 evrov na mesec, a s temi sredstvi pokrijemo stroške, ki jih imamo z rekviziti, kostumi, avtobusnimi prevozi, prijavami na tekmovanja in ostalim. V resnici vsak evro obrnemo, kolikor se da,« pravi Jurkovičeva. Brez sodelovanja staršev ne bi mogli na tekmovanja v tujini, na nekatera, če so stroški previsoki, tudi ne gredo. »Zato stroška najemnin ne moremo prevaliti na naše člane,« razloži Tina Jurkovič.

Občinski denar spet občini?

Podobno pravi Eda Štanfelj, predsednica pevskega zbora KUD Gallus Vitra, ki deluje že več kot 40 let. Do lanskega poletja, ko so začeli »obnovo« TVD Partizan – šlo je le za beljenje –, so vadili v pododrju te zgradbe in najemnine niso plačevali. »Seveda je prav, da je občina Ribnica sistem uskladila z zakonodajo, vendar tistega nekaj denarja, kar ga dobimo z razpisom za kulturo, ne nameravamo nameniti za najemnine oziroma nakazati nazaj občini.«

»Želimo pa, da nas, ljubiteljsko kulturo, obravnavajo enako kot ljubiteljske športnike. Zakaj torej ne bi tudi mi imeli prostorov zastonj oziroma bi imeli pravico do brezplačnih ur za vadbo?« se sprašuje Štanfljeva. S tem se strinja tudi Antonija Češarek, predsednica Društva DramŠpil, ki je lani vadilo v TVD Partizan, kjer je edini oder v Ribnici. Ni bog ve kaj, a bolje kot nič. »Toda 162 evrov na mesec za najem dvorane je za naše društvo preveč,« pravi Češarkova. Oboji, Vitra in DramŠpil, bi občini z najemnino vrnili polovico denarja, ki ga pridobijo z razpisom za kulturo. »Sami šivamo kostume, sami delamo rekvizite in sceno oziroma skoraj vse, zdaj pa še to,« pravi Antonija Češarek. Rešitev je v izenačitvi ljubiteljskih kulturnikov in športnikov, ponovita: da jim občina zagotovi brezplačne ure najema dvoran za vadbo.

Športniki ne plačajo

Na občini Ribnica pravijo, da lahko brezplačne ure zagotovijo le društvom, ki so v Olimpijskem komiteju Slovenije. Športnikom torej. Kaj bodo naredili s kulturniki, ki ne morejo plačevati najemnine, pa še ne vedo, pravi župan Jože Levstek: »Zastonj ne moremo oddajati prostorov, ker moramo državi oddeliti DDV. A je v resnici problem to, da bolj ko je društvo pridno, slabše je to zanje v finančnem smislu.«

Alenka Pahulje, vodja ribniške izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, opozarja, da so lahko ukrepi občine, kakršna je omenjena najemnina, katastrofa za ljubiteljsko dejavnost. Tak ukrep tudi kaže, da nihče v občini dolgoročno ne razmišlja o kulturi. Bolje je, da prostori samevajo, kot da bi jih zapolnili z ljubiteljsko dejavnostjo.

Zaradi najemnin, ki jih ne morejo plačati, so se društva umaknila na različne lokacije, tako da mažoretke v lepem vremenu vadijo celo zunaj in drage copatke, ki so narejeni za dvorane, drgnejo po grobem asfaltu. »Ko si enkrat v tem, si v tem s srcem in dušo. Težko je reči – zdaj bomo pa nehali,« sklene Tina Jurkovič. Podobno meni Eda Štanfelj: »Kakor koli bo že, mi bomo iz kakšne luknje ven pogledali. Saj to je ljubiteljska kulturna dejavnost.«