Na trgu Lemberg v občini Šmarje pri Jelšah so v zadnjih letih z odprtjem muzeja obudili zgodovinski spomin na skoraj že pozabljen kraj, ki je bil v srednjem veku pomembno trgovsko in upravno središče. V muzeju v starem Rotovžu hranijo kup dokumentov in predmetov iz krajevne zgodovine, med njimi pa nemalo pozornosti vzbudi porcelanasta skodelica, okrašena tudi z zlatom in opremljena s posvetilom V spomin v nemškem jeziku.
V muzejski vitrini se je znašla kot eden od spominkov, ki ohranja več kot sto let staro zgodbo o neverjetni ženski plemiškega rodu, o pisateljici in pacifistki, ki je kot prva ženska leta 1905 prejela Nobelovo nagrado za mir. Na stara leta je baronica namreč večkrat hodila na zdravljenje ali oddih v Rogaško Slatino. V teh krajih se je dobro počutila, zato si je v bližnjem Spodnjem Gabrniku pri Lembergu kupila hišo in tam preživljala jesen življenja.
Domačinka Cecilija Svetelšek je baronici redno vsako jutro prinašala sveže mleko. Nič ni hotela slišati o plačilu, toda baronica se je hotela zahvaliti za dobrosrčnost. Ker Svetelškova denarja ni vzela, ji je nekoč v zahvalo podarila prelepo skodelico z Dunaja, v katero je nasula sladkorja. Zdaj se to čudno sliši, a takrat, pred nekaj več kot sto leti, je sladkor veljal za pravo bogastvo. Kakor koli, gostoljubna domačinka je darilo sprejela, skodelica je šla iz roda v rod, ob odprtju pa so jo leta 2010 podarili lemberškemu muzeju.
V življenjepisu beremo, da se je Bertha von Suttner rodila v Pragi leta 1843, umrla je na Dunaju 1914. Izhaja iz češke plemiške družine, kot aristokratski otrok se je v otroštvu učila več jezikov, ukvarjala se je z glasbo in veliko potovala. Ko je premoženje po očetu, ki je umrl še pred njenim rojstvom, skopnelo, je sprejela delo guvernante pri baronu Karlu von Suttnerju na Dunaju, sledili sta ljubezen z baronovim sinom in poroka. Ker sta se poročila proti volji njegovih staršev, je bil razdedinjen. Zakonca sta se selila po svetu, nekaj let sta preživela v Gruziji, ko pa se je leta 1877 začela turško-ruska vojna, je začel Berthin mož pisati za nemške časopise, z njim pa je v novinarske vrste vstopila tudi žena. Toda že pred poroko je Bertha (njeno rojstno ime je grofica Kinsky von Wchinitz in Tettau) doživela zanimivo izkušnjo; za nekaj tednov se je preselila v Pariz in delala kot osebna tajnica švedskega kemika Alfreda Nobela, najbolj znanega kot izumitelja dinamita. Ostala sta prijatelja. Baronica se je vse bolj uveljavljala kot glasnica boja proti orožju, pisala je o spoštovanju človeka, leta 1891 je ustanovila mirovno družbo, ki se je imenovala Avstrijska družba prijateljev miru. Potovala je po vsem svetu in se udeleževala mirovnih kongresov, njen protivojni roman Dol z orožjem je pritegnil veliko pozornost, postala je vplivna borka za mir. Leta 1905 je kot prva ženska prejela Nobelovo nagrado za mir.
