Prva stranka banana, druga svinjski parkelj

»Vse življenje me je zanimalo risanje, kakršno koli likovno izražanje,« pojasnjuje 28-letna Tina Pečar iz studia Red Cat v Ljubljani, ki se s tetoviranjem ukvarja šele dve leti, a zelo uspešno, saj ji je lani v Trstu uspelo osvojiti nagrado v kategoriji avantgardnih motivov.

Koprčanka, ki je znanje risanja izpopolnjevala na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti, kjer je tudi diplomirala, na mnogo tečajih in študentski izmenjavi v Milanu, se je tetoviranju posvetila, ker je bil tetovator njen fant Sergej Pobegajlo. »Že prej me je kdaj uporabil za risanje kakšnih dizajnov za tatu, saj je vedel, da dobro rišem,« pove. Najpomembnejši del tetoviranja je namreč prav znanje risanja. Tetovatorjem največ pomeni, da se stranka odloči za njihov lastni dizajn. »Obstajajo taki, ki delajo zgolj svoje dizajne, ki si lahko dovolijo, da zavračajo vse drugo,« razkriva umetnica. Upa, da se bo nekoč tudi sama znašla med njimi.

Vsak tetovator ima svoj značilni slog: Tina se je odločila za ustvarjanje avantgardnih in realističnih tatujev. Njena prva stranka je bila banana, na katero je z umetelnimi črkami vtetovirala svoje ime, naslednji pa je bil pri mesarju kupljen prašičji parkelj, ki ga je okrasila z vrtnico. »Potem se je opogumil prijatelj, ki je imel na sebi že kup tatujev,« se spominja umetnica. V Sloveniji za tetovatorja ne potrebuješ licence. Tetovira lahko vsak, kdor se odloči za to, če le ima kanček likovne nadarjenosti, voljo in – denar.

Za začetek 20.000 evrov

»Da odpreš tatu studio, ki je videti kolikor toliko solidno in da je oprema na nivoju, potrebuješ približno 20.000 evrov, to je s prostorom vred,« čez palec preračuna tetovatorka. »Če želiš biti konkurenčen in na nivoju, pa je to šele začetek,« dodaja. Naprava za tetoviranje stane med 500 in 600 evri, za opremo, električno enoto in pedale jih je treba odšteti še 600, vsaka barva (majhna embalaža) stane 20 evrov, potrebnih pa je veliko, potem so tu rokavice, vsa zaščita. Okvirno stane začetni paket okoli 2000 evrov, meni tetovatorka.

In kako lahko postaneš tetovator, če nimaš dovolj denarja, da bi odprl studio? Najbolje kot vajenec, a studii jih zaradi majhnega trga skoraj ne potrebujejo. »Mladim svetujem, naj si čim več pogledajo sami. Informacije so na spletu, v tujini si lahko pridobiš certifikate, obiskuješ seminarje,« našteva. Meni, da bi bilo dobro, da bi imeli seminarje o tetoviranju tudi pri nas, a se boji, da bi se pristojni organi tega napačno lotili. »Slišala sem nekaj v zvezi s tem, da se učijo tetovirati na srednji kozmetični šoli. To se mi zdi neprimerno, saj moraš biti za to najprej likovnik.«

Če nimamo tečajev in licenc, pa imamo v Sloveniji že štiri leta konvencijo. »Nanje je treba hoditi, s tem pokažeš podporo svoji sceni, pokažeš, da je to okej, saj ima veliko ljudi še vedno predsodke,« meni naša sogovornica.

Čeprav je tetovatork manj kot moških, jih imamo tudi v Sloveniji kar nekaj. »Ženske smo pri risanju pogosto natančnejše,« sklene Tina, o tem, koliko zasluži, pa ne želi govoriti, a se ne pritožuje.

Tetovatorji lahko delajo kot redno zaposleni, prek avtorskih pogodb ali študentskih servisov, če želijo odpreti svoj studio, pa prideta v poštev samostojno podjetje ali društvo.