Provinca se prebuja

Javni zavod Turizem Ljubljana v vlogi Regijske destinacijske organizacije (RDO) Osrednja Slovenija je leta 2016 začel oblikovanje novega strateškega, vendar zelo izvedbeno naravnanega dokumenta.

»Njegov namen je ponuditi strateški pogled naprej do leta 2022, hkrati pa podati operativni načrt aktivnosti, ki bo osnova za letne programe dela RDO Osrednja Slovenija,« pravijo v Turizmu Ljubljana. »Za razumevanje razvojnih načrtov vseh soustvarjalcev doživetij regije s tem pozivom iščemo vse novonastale ali nastajajoče ali zamišljene novosti, ki bi jih regija pri razvoju lahko upoštevala in združevala v turistično ponudbo.«

Pobuda je več kot primerna, saj se določene znamenitosti, programi, prireditve in še kaj izgubljajo v naši nevednosti in v nepoznavanju posameznih občin, kjer pa se s turizmom še ne spogledujejo. Nekaj izjem vendarle je, na primer v občinah Kamnik, Medvode, Lukovica, Vrhnika, Šmartno pri Litiji in še nekaterih. Tako naj bi dobili še jasnejšo sliko, kaj regija želi in zmore in kako ji RDO lahko pomaga. Hkrati je poziv izveden v obliki zbiranja pobud na portalu Banke turističnih priložnosti Slovenije, ki je omogočila takojšnjo javno objavo novosti ali pobud ter s tem njihovo povezovanje in promocijo.

Z gradu po žici v Ljubljano

Tadej Rogelja meni, da je v Ljubljani pomanjkanje t. i. adrenalinske ponudbe. »Moja predloga sta megatobogan v parku Zvezda ali na primernem obrobju Ljubljane in zipline, ki bi potekal z gradu do središča mesta. Tako bi si lahko turisti adrenalinsko in hitro ogledali Ljubljano iz zraka,« je zapisal avtor, ki v drugi pobudi ugotavlja, da veliko mladih pogreša boljše večerno dogajanje v središču Ljubljane. »Želijo si, da bi bilo več dogodkov v barih in klubih. Koncerti skupin, ki želijo uspeti kot glasbeniki, postajajo zelo priljubljeni po svetu. V ponudbo bi se lahko vključilo več podjetnikov, ki bi periodično gostili tovrstne goste.«

Na Turizmu Vrhnika so s prvim predlogom kratki in jedrnati: »Načrtujemo razvoj produkta, s katerim bomo povezali zgodbo Rimljanov v Ljubljani in na Vrhniki.« Nekaj več so na Turizmu Vrhnika zapisali v zvezi s pobudo Izvir(na) narava in kultura: »Program se začne s spoznavanjem največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ogledamo si nekatere pomembne točke iz njegovega življenja in dela (Enajsta šola, spominska hiša, cerkev Sv. Trojice, Stara cesta). Nekoliko se pomudimo v Cankarjevi hiši, kjer nam vodnik pove o življenju in delu pisatelja ter skuha kakovostno kavo iz lokalne pražarne. Obiskovalci se po Stari cesti, kjer se prepleta zgodovina od rimskih časov dalje, odpravijo proti Kulturnemu centru Vrhnike, kjer si ogledajo stalno razstavo Moja Ljubljanica. Razstava predstavlja naravno in kulturno dediščino reke in širše okolice ter je podkrepljena z arheološkimi in zgodovinskimi artefakti. Na koncu se obiskovalci odpravijo k izviroma Ljubljanice, Močilniku in Retovju. Tu jim vodnik razloži o pomenu stika barja in krasa ter zgodbo reke sedmerih imen, Ljubljanice.«

Tudi v občini Velike Lašče se zavedajo pomena razvoja turizma. V društvu za ohranjanje dediščine so zapisali, da v občini Velike Lašče primanjkuje nastanitvenih zmogljivosti: »Z ureditvijo območja izvira Mrzlice bi uredili prostor za kampiranje oziroma prenočevanje v preprostih lesenih objektih, na primer v kaščah ali na kozolcih. Temu bi bila namenjena tudi obnova nekaterih starih hiš v vasi, ki so zdaj prazne. Z ureditvijo gredic bi gostom omogočili sodelovanje pri kmečkih opravilih. S tem in z dograditvijo sušilnice ter ureditvijo dostopa do prazgodovinskega gradišča bi razširili ponudbo za obiskovalce in nadgradili varovanje kulturne dediščine.«

Avtorica, ki se je skrila pod šifro Tiara84, pravi: »Ljubljanski zmaj, ki omogoča pripovedovanje zgodb in identifikacijo Ljubljane, bi moral biti viden na vsakem koraku. Kakšna umetniška stojnica s kreativno izdelanimi spominki bi bila nujno potrebna. Z ulično prodajo spominkov se izžareva ponos na mestno ikono, kot zasledimo v drugih evropskih mestih, ki jih turisti ne zapustimo brez npr. pomanjšane verzije Big Bena, potem ko smo kavo spili v Big Ben kafeju.«

Festival lanarjev

Vse aktivnejše turistično društvo Škofljica prisega na tradicijo Lanišča, enega od svojih krajev, ki je dobil ime po lanu: »Lan so tukaj pridelovali do leta 1950. Najdejo se še ljudje, ki so delali z njim. V turistične namene se TD Škofljica ukvarja z lanom od leta 2008, imamo pa željo, da aktivnosti, ki se že izvajajo, dopolnimo in razširimo, predvsem pa pokažemo turistom.« Med drugim bi radi organizirali festival lanarjev, saj se z njim ukvarjajo še v Beli krajini, Davči na Gorenjskem, Prekmurju in ob Cerkniškem jezeru.

V Enigmariumu pripravljajo odprtje največjega escape centra v Sloveniji ter vsej regiji Alp in Jadrana. Na Trdinovi 8 v Ljubljani nastaja nov escape center s kar petimi sobami pobega in z dodatnimi prostori za izvajanje spremljevalnih (izobraževalnih) programov za večje in velike skupine. »V sodelovanju z našimi lastnimi dislociranimi sobami in v povezovanju s partnerji lahko v središču Ljubljane ponudimo hkratni pobeg skupinam tudi prek 50 oseb,« med drugim pravijo v podjetju.

Še ena podobna pobuda, tokrat na odprtem prostoru. »Unlock Ljubljana je pustolovsko popotovanje skozi staro mestno jedro, kjer vas čaka sedem zabavnih preizkušenj, na katerih boste odklepali skrivnosti Ljubljane, spoznali neznano, se pustili prijetno presenetiti ter se ob tem v dobri družbi nadihali svežega zraka in predvsem izvrstno zabavali,« piše v pobudi.

Helena Čuk v imenu občine Dobrova-Polhov Gradec predlaga projekt Okusi Polhovega Gradca: »To je del širšega projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo, s katerim želimo oblikovati usklajeno ponudbo kulinaričnih posebnosti območja občine Dobrova-Polhov Gradec, vključevanje izbranih jedi v gostinsko ponudbo, spodbujanje pridelave in predelave surovin za pripravo izbranih jedi ali kot samostojnih kulinaričnih posebnosti. Vse to obsega trženje in promocijo kulinaričnih posebnosti pod skupno blagovno znamko Dobrote Blagajeve dežele in ureditev kulinarične tematske poti.«