V zadnjih dneh je vse v znamenju priimka Armstrong. V soboto umrli Neil Armstrong je legenda poletov v vesolje in še onkraj tega; 20. junija 1969 je kot prvi človek stopil na Lunino površje. Lance Armstrong je legenda, padla na trdna tla. Njegovih sedem zaporednih zmag na legendarni in razvpiti kolesarski dirki Tour de France je Ameriška protidopinška agencija Usada zmlela v prah.
Teksašanu nikoli niso neposredno dokazali jemanja prepovedanih poživil, a temna dopinška senca, ki je vedno visela nad njim, peta kolona iz kolesarskih vrst in vztrajna protidopinška birokracija so močni roki (slovenski prevod za Armstrong) zbili moralo. V petek je namreč izdal, da se na sodiščih ne kani več bosti z ameriškimi dopinškimi policisti. Slednji po Armstrongovem pravnem umiku sklepajo, da je kolesar priznal krivdo pri dopinški zlorabi. Imajo tudi priče, ki lahko potrdijo Teksašanove temne nešportne namene, poleg tega so 10. junija tri Lanceove tesne sodelavce iz časa kolesarjenja v moštvih US Postal Service in Discovery Channel, zdravnika Luisa del Morala, kondicijskega trenerja Micheleja Ferrarija in trenerja Joséja Martija, dosmrtno kaznovali zaradi dopinške črne magije.
»Če se športnik odloči za goljufijo z za zdravje nevarnimi sredstvi, ne more nihče zmagati,« pravi direktor Usade Travis Tygart. Armstrong naj bi bil jemal eritropoetin, kortizon, prejemal naj bi krvne transfuzije in rastne hormone. Vse morda etično lepo in prav, če bi enaki kriteriji in disciplinska odgovornost veljali za vse. V današnjem globalnem športnem barbarizmu se prisega na zakone, teoretično odgovornost in poštenost, a kaj, ko vsa morala ni nič vredna, ko je v igri denar. Nepridipravi so pri svojem početju vedno korak pred pravnimi preganjalci. Nekoč vrhunski francoski kolesarji, ki imajo doma stroge in redne dopinške kontrole, so danes bolj ko ne obrobje elitnega vrha, Španci in Italijani, ki nenehno hodijo na dopinške limanice, pa pobirajo tekmovalno smetano in finančne priboljške. Seveda so moralno vprašanje tudi denarna sredstva, ki jih je Armstrong pridobil med grešno kariero. Ta bi moral vrniti; njegov dopinško potrjeni rojak Floyd Landis, ki so mu odvzeli zmago na Touru leta 2006, je tako že sklenil, da bo navijačem vrnil skoraj pol milijona dolarjev, ki so ga prispevali v njegov sklad za boj proti dopinškim obtožbam.
Nauk je le eden; športni barbarizem v obliki kruha in iger se vrti v začaranem krogu. Prireditelji, gledalci, mediji in pokrovitelji želijo in imajo spektakel, s tem so v igri velika denarna sredstva, evrski ali dolarski kolač si je treba le razdeliti. Kolesarska konkurenca je ostra, s sintetičnimi sredstvi opogumljeni pa se na koncu počutijo kot gladiator, ki je v rimskem koloseju le ostal med živimi. Cilj opravičuje sredstvo, tudi dopinško.
