Proti vasi zgrmelo 1200 kubikov skal!

ČRNI KAL – V sredo se je najprej okoli 10. ure, zatem še tri ure pozneje z Debele stene, kot ji pravijo domačini in ki je že 50 let odlomljena od Kraškega roba, odkrušil in proti dolini zgrmel velik podor. Proti lokalni cesti Predloka–Podpeč–Rakitovec in vasi Bezovica se je začelo kotaliti okoli 1200 kubičnih metrov skalovja, ki so ga na srečo ustavila drevesa. Velike gmote so lomile stare hraste in borovce. Kar se je v sredo skotalilo proti dolini, je le slabih pet odstotkov od 27.000 kubičnih metrov skalne gmote Debele stene, ki se je od Kraškega roba odlomila ob miniranju območja pri gradnji železniške proge Kozina––Koper leta 1966.

Domačini, 75 vaščanov Bezovice, dolga leta zaman opozarjajo na nevarnost, ki jim visi nad glavami. Načrti sanacije in odstranitve nevarnosti so v pripravi, toda prav ob vsakem deževju se povečuje nevarnost, da bo vas s petindvajsetimi hišami zravnala ogromna gmota skalovja.

Spomini na 
14. julij 1965

»Debela stena se je od Kraškega roba odlomila 14. julija 1965, ko so za gradnjo železniške proge minirali območje na skrajnem robu. Spominjam se, da sem bil na polju v dolini, dober kilometer pod vasjo. Ob miniranju se je streslo vse pobočje, kamni so se valili do doline. Po miniranju smo domačini opazili, da je zazevala prva razpoka v Debeli steni, ki se je vedno bolj širila. Spodnji odlomljeni del je izpodrival flišnato pobočje, zgornji pa se je naslanjal na gmoto Kraškega roba. Drsenje oziroma razpoka se je širila različno. Odvisno je bilo od deževja, več dežja, ko je padlo, hitrejše je bilo drsenje in večala se je razpoka,« razlaga domačin Jože Cunja in dodaja, da k drsenju prispevajo tudi vibracije težkih kompozicij tovornih vlakov, ki vozijo tovor v koprsko Luko in iz nje v notranjost.

Največji zdrs odlomljene Debele stene je nastal po 19. septembru 2010, ko je na tem območju v eni noči padlo približno 200 litrov vode na kvadratni meter. Ogledali so si jo geologi, območje pod steno in plaz pod njo so zavarovali s tablami, ki so opozarjale na nevarnost padanja kamenja, in čez nevarno območje raztegnili opozorilni trak, namestili so tudi laserski merilnik, na katerega pa je lani zgrmela odkrušena skala in ga onesposobila!

Zaradi vlakov še bolj drsi

»Po zapisih merilnika Debela stena na dan zdrsne proti dolini centimeter do poldrugi centimeter, v enem dnevu se je premaknila celo za 2,6 centimetra. Če upoštevamo, da je specifična teža kubičnega decimetra skale 2,6 kilograma, lahko hitro izračunate, kakšna je teža gmote, ki visi nad našimi glavami, na grobo izračunano 70.000 ton. Bog ne daj, da bi se v dolino skotalila vsa Debela stena,« pojasnjuje Mirjan Cunja, predsednik vaške skupnosti Bezovica.

Mirjan nas je vodil tudi po pobočju od vasi Bezovica proti vznožju odlomljene stene. Že med hojo naju je s kolegom s časopisa Delo stiskalo v prsih, saj sta odmevali krušenje in padanje kamenja, k sreči le manjših kosov. Med vzpenjanjem je poudaril, da na veliko nevarnost opozarjajo že vrsto let in da bi k sanaciji morali skupaj pristopiti Mestna občina Koper, država in Slovenske železnice, saj povprečno 70 tovornih vlakov, ki po progi, ki poteka le kakih dvajset metrov nad Debelo steno, pospešujejo njeno sesedanje in drsenje.

Izvedeli smo, da je v izdelavi načrt sanacije Debele stene. Projektno dokumentacijo pripravlja družba za ceste. Po sredinem podoru in včerajšnjem ogledu terena, ki ga je vodil geolog Marko Kočevar iz Geo Triasa, so na poznejšem sestanku na Mestni občini Koper sklenili, da bodo pristopili k interventnemu ukrepanju. Pod steno naj bi namreč izkopali jarek in lovilni nasip, ki bi preprečevala kotaljenje odlomljenih kamnitih gmot po pobočju. Izvedbo tega ukrepa, ki naj bi po prvih izračunih stal približno 100.000 evrov, bo financirala Mestna občina Koper iz rezervnega sklada. Ta sredstva pa mora odobriti občinski svet občine, ki se bo sestal prihodnji teden.