POSTAVITEV STOLPA

Proti bazni postaji 
tudi z živo verigo

Objavljeno 18. september 2014 20.18 | Posodobljeno 18. september 2014 20.20 | Piše: Drago Perko

V dolenjski vasici Pijavice, leta 2006 drugi najlepši vasi, ne dovolijo postavitve stolpa.

Domačina Rok Vodenik in Janez Virant s somišljeniki odločno proti samovolji države Foto: Drago Perko

TRŽIŠČE – »Tam gor, kjer je čistilna naprava, bi še nekako dovolili, da bi stala bazna postaja. V vasi pa nikakor ne!« je odločen Janez Virant, predsednik Krajevne skupnosti Tržišče, ki pove na glas, kaj si mislijo njegovi sokrajani o vnovični samovolji države. Ne da bi koga vprašali, so jim hoteli sredi vasi postaviti 35 metrov visok stolp.

Denar iz Evrope

Slovenija namerava do konca prihodnjega leta na slovenskih železnicah uvesti digitalni radijski sistem (GSM-R), s čimer bi se slovenske železnice povezale v enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa. S tem naj bi tudi povečali varnost, zagotovili pa manj zamud in manj motenj. V ta namen po Sloveniji postavljajo posebne bazne postaje (skupaj jih bo 356), tja do 35 metrov visoke stolpe. Nosilec projekta je ministrstvo za infrastrukturo in prostor, izvajalec pa DRI inženiring. Evre za to prispeva Evropa (celotna investicija je težka 117 milijonov evrov, iz evropskih skladov je prišlo 90 odstotkov denarja), tudi zavoljo tega pa naj bi se Slovencem mudilo pri realizaciji projekta, ki ga je projektiral Francoz. Krajani Pijavic so ogorčeni, stolpa pa na svojem pragu ne potrebujejo. Ste slišali v Ljubljani? Tega ne-ra-bi-jo! »To je totalna degradacija prostora,« je jasen Virant, ki se v stroko in sevanje stolpa ne spušča, a se zaveda, da tak stolp v kraj ne prinaša nič dobrega. Sama izvedba je milo rečeno samovoljna in samopašna. Leta 2010 je ministrstvo od vseh občin po Sloveniji zahtevalo lokacijsko informacijo, potem so o projektu molčali, nekaj so od sebe dali šele konec maja letos. »Čeprav so imeli na direkciji za železniški promet vse podatke o baznih postajah že leta 2011. Tako so povedali zadnjič na sestanku, so se malce zagovorili,« Virant očita državi in železnicam manko taktnosti in korektnosti tudi pri obveščanju. Da se tudi na direktoratu za železnice na ministrstvu za infrastrukturo zavedajo, da so zamočili, priča dopis izpred enega tedna. V njem so se obrnili na občine, da bi dodatno osvetlili tematiko baznih postaj.

Skrivnostni molk

Izvemo, da so bili junija delavci pri železniški postaji Pijavice, ki ležijo na progi Trebnje–Sevnica. Ena od starejših krajank je hotela vedeti, kaj za boga bodo delali tam, a so bili delavci tiho kot miši, eden pa ji je zabrusil, da ne smejo povedati. So pa zabetonirali temelje stebra, na katerem naj bi stal ta kovinski umotvor. Ker so tudi v zakonski podlagi gradnjo definirali kot dela, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, in za tovrstni ukrep se v skladu z veljavno zakonodajo ne izdaja gradbeno dovoljenje, temveč Sklep Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, ki investitorju dovoljuje začetek izvajanja del, ne glede na to, ali gre za zahteven, manj zahteven, nezahteven ali enostaven objekt. Da stolpi in njih sevanje ne bi bili škodljivi za okolico in ljudi, pa trdi v svojem dopisu ministrstvo. Pravijo, da je bilo v posebni študiji ugotovljeno, da v skladu z mejnimi vrednostmi, določenimi v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, bazne postaje niso vir elektromagnetnega sevanja, ki bi pomenilo tveganje za zdravje ljudi.

Še vlakov ni več

Najprej so na noge skočili krajani Gomile pri Trebnjem, pisali so tudi bodočemu premierju dr. Miru Cerarju. Po zgledu protestov na Gomili so se organizirali v Pijavicah. Skupaj so stopili še župani Sevnice, Mirne, Trebnjega in Šentruperta, napisali so protestno pismo, v katerem zahtevajo, da se bazne postaje premaknejo vsaj 400 metrov ven iz vasi. »Držali so figo v žepu,« pa pove Virant. Le dan po podpisu dogovora, da se dela začasno ustavijo, so zjutraj hoteli nadaljevati gradnjo. Ob posredovanju župana Občine Sevnica Srečka Ocvirka delovne akcije le ni bilo. »Take antene v kraju ne potrebujemo! Ko enkrat tak stolp stoji, je le še vprašanje časa, kaj bodo še obesili nanj. Prvič, tak stolp ne sodi v naše ruralno okolje. Zagotovo pa vpliva na zdravje in počutje ljudi, ki tu živimo. Zlepa ne bomo dovolili, da ta stolp postavijo. Če bo treba, bomo kraj varovali z živo verigo!« še doda Rok Vodenik, ki potarna tudi nad Slovenskimi železnicami, ki bodo eden od treh uporabnikov tega novega radijskega sistema. »Vsako leto imamo na progi Trebnje–Sevnica kak vlak manj!« skleneta odločno in glasno, klecnili pa kleni Dolenjci ne bodo.


Brez odgovorov

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor na naša vprašanja niso odgovorili do zaključka redakcije. Povabili so nas le na novinarsko konferenco.

 

Deli s prijatelji