BLED – »To je velik problem, ovira tudi sprejemanje političnih odločitev. Morate razumeti, da ima varčevanje zelo globoke posledice. Lahko bi celo rekli, da je teh protestov glede na ostrino krize zelo malo. Še posebej v srednji in vzhodni Evropi smo jih videli zelo malo, glede na to, kako hudo je kriza prizadela veliko držav. Tudi v Sloveniji ni bilo veliko protestov. Ti so seveda skrb vzbujajoči, a so del realnosti in jih je treba vzeti v zakup,« je ob robu Strateškega foruma Bled o stavkah in protestih v Sloveniji povedal prvi ekonomist Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Erik Berglof.
V Sloveniji prostora za pet velikih bank
Meni, da je treba v Sloveniji čim prej ovrednotiti slabe terjatve in jih prenesti na slabo banko. Prepričan je, da je v Sloveniji bank preveč, zato predlaga združitev nekaterih. Primerno se mu zdi, da bi na koncu ostalo do pet velikih bank.
EBRD je pripravljen pospešiti konsolidacijo bančnega sistema ter morda pomagati pri združitvi nekaterih bank. Najpomembneje je, da se na pomoč priskoči uspešnim podjetjem, ki pa imajo težave s kreditnim krčem, vendar EBRD za pomoč nima na voljo velikih zneskov, saj svoja sredstva usmerjajo ciljno, tako pa lahko tudi majhen prispeva veliko k posojilni sposobnosti bank.
Recesije pri nas še ne bo konec
Po podatkih EBRD bo Slovenija v recesiji še najmanj letos in prihodnje leto. Berglof je ob tem dodal, da se nekateri pozitivni znaki že kažejo, saj se je »upad bruto domačega proizvoda (BDP) upočasnil«. Treba pa se je zavedati, da je izboljšanje zgolj zmerno in je med drugim tudi posledica izboljšanja razmer v ZDA, vendar pa Berglof ne bi rad povezoval varčevanja in rasti.
Ob tem je poudaril, da Slovenija zdaj plačuje tudi ceno, ker v preteklosti ni privabila dovolj tujih investicij, ker okolje za vlagatelje ni bilo prijazno. Zdaj čas za privatizacijo ni idealen, pravi Berglof, saj bi v preteklosti s prodajo podjetij iztržili več: »Zdaj ste žal pod pritiskom in to morate storiti.«
Politične stranke socialne države niso poskušale spodkopavati
Berglof, ki prihaja iz Švedske pravi, da je njegovo državo velika kriza pretresla v začetku 90. let 20. stoletja: »Kriza je lahko tudi koristna, če pomaga spremeniti miselnost ljudi, in to se je zgodilo na Švedskem. Takrat smo izgubili deset odstotkov BDP, a smo težave bank rešili zelo hitro in na precej drastičen način. Zamenjali smo skoraj ves menedžment. Krizo je treba izkoristiti in hitro ukrepati. Pri vas že vidim znake spremembe miselnosti. Mislim, da program nove vlade že kaže drugačen pristop.« Ob tem je priznal, da se je sistem socialne varnosti na Švedskem zelo spremenil, saj je postal manj radodaren: »Bolj smo se usmerili v ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje ljudi, naj delajo, če seveda zmorejo. Če so bolni, jih mora sistem zaščititi. Zanimivo je, da na Švedskem nobena politična stranka nikoli ni resnično poskušala spodkopati temeljev socialne države.«
Slovenije je ena najbolj ranljivih držav v regiji
Ob tem dodaja, da se kriza v Sloveniji kaže kot odsev širšega problema: »Slovenija je morda ena najbolj ranljivih držav v regiji, sicer pa je problem bolj splošen.« Meni, da ima EU, ko bo rešil težave v bančnem sistemu, veliko potenciala za rast.
O prihodnosti Evrope, pravi Berglof, je bolj optimističen kot leto prej. Še vedno pa je zaskrbljen nad »nekaterimi oblaki«, je povedal za STA.
