Največji slovenski poet France Prešeren je pomembnost vinske trte in njene žlahtne kapljice nakazal s tem, da jima je posvetil prvo kitico Zdravljice. »Prijatlji! obrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!« je zapisal. Za vinogradnika Denisa Bužinela s Plešiva v Goriških brdih trta ne bo nikoli več rodila, prav tako je v njegovih prsih umrlo vsako upanje.
Plačan po kapljicah
Ker vinska klet kupljeno grozdje po mesečnih obrokih odplačuje več kot dve leti, se mu račun preprosto ne izide več: z mesečnimi obroki ne more pokriti niti tekočih stroškov za škropiva. V znak protesta proti – po njegovem mnenju – mačehovskemu odnosu vinske kleti Dobrova je porezal kar 10.000 trsov, ki so mu na leto prinesli okoli 30 ton različnih sort grozdja. S tem se je končala vinogradniška tradicija v družini, ki jo je začel njegov dedek. 48-letni Denis je že kot otrok pomagal očetu pri vinogradništvu in nato postopoma prevzemal vedno več obveznosti. Po očetovi smrti je leta 1992 dokončno prevzel družinski vinograd.
Iz leta v leto slabše
»Zadeva se vleče že nekaj časa, iz leta v leto pa je slabše. Če dobim za grozdje 10.000 evrov, dobim na mesec 200 evrov. Za prodano grozdje namreč dobimo vsak mesec štiri odstotke vrednosti, torej bi morala biti vsa letina poplačana šele po 25 mesecih, vendar nikoli ne dobimo vsega zneska,« pojasnjuje ogorčeni Denis. »Letnik ni bil nikoli izplačan do konca – enkrat je izplačano 90 odstotkov, drugič 88, tretjič pa 92,« je še dodal. »Stanje je katastrofalno. S 6000 evri zaslužka na hektar bi moral pokriti stroške. Imam dva hektara in pol, torej je to 15.000 evrov. Na številko 6000 evrov na hektar nismo nikoli prišli, še 5000 nismo nikoli dobili.«
Ne obrezal, porezal!
Na srečo zadnjih 14 let dela v sosednji Italiji, kjer kot traktorist skrbi za 40 hektarov vinogradov, saj bi sicer njegova petčlanska družina težko preživela. V zadnjem letu je imel nekaj zdravstvenih težav, a je vseeno hodil na delo v Italijo, saj bi lahko hitro izgubil službo. Odločil se je, da letos ne bo oskrbel vinograda. »Bomo videli, kako bo drugo leto,« negotovo pristavi. V začetku julija ga je obiskala inšpektorica, ki naj bi prejela številne klice, da so se zaradi njegovega neobdelanega vinograda razširile bolezni. »Ne vem, kakšne bolezni je imela v mislih. Ali bi sosedova trta normalno rasla 50 metrov stran, če bi imeli pri nas bolezni?« se vprašuje Denis.
Naročila mu je, da mora v dveh tednih obrezati trto, sicer bo dobil kazen 500 evrov. »Ker sem v službi, sem imel na voljo le dve soboti. Nisem imel druge možnosti, kot da trto porežem. V dveh dneh pri temperaturi 35 stopinj Celzija tega namreč ne bi zmogel,« pojasnjuje Denis. Zato je stežka prijel za motorno žago in škarje ter začel rezati 10.000 trsov; najstarejši izmed njih so bili stari tudi 40 let. »Nevarnost bolezni je do 20. julija, rok za obrez moje trte pa se je iztekel prav na ta dan. Če jo je skrbelo razširjanje bolezni, zakaj ni prišla preverit, ali sem uredil vinograd,« se upravičeno priduša Denis.
Krivi dezerterji?
V Brdih je po njegovih besedah zapuščenih še nekaj vinogradov, a jih inšpekcija ni obiskala. Tudi zato meni, da ga je prijavil eden izmed večjih in močnejših vinogradnikov. »Močni kmetje imajo interes, da bi uničili malega kmeta in pokupili njegove vinograde,« je prepričan Denis, ki svoje zemlje pod nobenim pogojem ne bo prodal. Neuporaben vinograd je okrasil s tablo, na kateri je zapisal: »Vinska klet Dobrova in dezerterji vojne za Slovenijo!« Ko smo ga vprašali, kaj to pomeni, je pojasnil, da so na tabli zapisani odgovorni za propad njegovega vinograda – vinska klet zaradi obročnega odplačevanja dolga, dezerterji pa, po njegovem mnenju, za prijavo na inšpekcijo. In kdo so ti dezerterji? »To so gospodarji tukaj, gre za velike kmete. Ko je v času osamosvojitvene vojne zaropotalo, so tekli nekaj sto metrov stran na italijansko stran, nekateri so se celo odpeljali s traktorji.«
