Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo samo zavarovanci oziroma uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Gre za obliko zavarovanja z obročnim vplačevanjem premije, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim izplačilom in proti plačilu premije krije plačilo dodatne starostne pokojnine poleg tiste, do katere je zavarovanec oziroma uživalec pravic upravičen na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Prednosti dodatnega zavarovanja

Prednost je predvsem varnost privarčevanih sredstev v drugem stebru. Dodatno pokojninsko zavarovanje je varčevanje z jamstvom vračila glavnice in minimalne zajamčene donosnosti ter tudi edino, ki prinaša davčno olajšavo. Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti v celoti prevzema upravljavec. To pomeni, da ob izplačilu razliko do zajamčene vrednosti sredstev pokriva v breme lastnega kapitala. Sredstev, namenjenih zagotavljanju finančno varnejšega obdobja po upokojitvi, ne morete izgubiti.

Zbrana sredstva se v največji meri nalagajo v dolgoročne dolžniške vrednostne papirje in bančne depozite, v manjšem obsegu pa v delnice in kratkoročne dolžniške vrednostne papirje. Zaradi omejenosti slovenskega kapitalskega trga je del naložen tudi v tuje vrednostne papirje, kar omogoča še večjo razpršenost naložb.

Davčna olajšava

Varčevanje v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja poleg finančno varnejše prihodnosti zagotavlja tudi posebno davčno olajšavo.

Premijo plačuje posameznik

Višina davčne olajšave je omejena na največ 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844 odstotka bruto plače posameznika), vendar ne več kot 2819 evrov v posameznem letu.

Če se posameznik npr. uvrsti v 27-odstotni dohodninski razred in je v preteklem letu vplačal 500 evrov iz svoje neto plače (41,66 evra na mesec), bo ob odmeri dohodnine prejel vrnjenih približno 135 evrov (11,25 evra vsake mesečne premije).

Premijo plačuje podjetje (delodajalec)

Delodajalec, ki želi nagraditi svoje zaposlene, je dolžan za vsa preostala izplačila obračunati prispevke in davke, zaposlenim pa se z njimi tudi povečuje osnova za dohodnino. Za dodatno pokojninsko zavarovanje to ne velja.

Za premije, ki jih v korist zaposlenega plačuje delodajalec, se zaposlenemu ne povečuje osnova za dohodnino in zanje ni prispevkov za socialno varnost in ne davka na izplačane plače. Premije, ki jih financira delodajalec, znižujejo osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb.

Premijo plačujeta oba (delodajalec in zaposleni)

Če premijo vplačujeta delodajalec in zaposleni, se pri določitvi najvišje možne, za katero se prizna davčna olajšava, upošteva vsota vplačanih premij. Če njihovih seštevek preseže najvišjo možno premijo, za katero se prizna olajšava, ima pri uveljavljanju davčne olajšave prednost delodajalec, zaposleni pa uveljavi olajšavo za preostanek vplačane premije.

Varčevanje po meri posameznika

Dodatno pokojninsko zavarovanje je zelo prilagodljiva oblika varčevanja, saj lahko višino premije prilagajate svojim finančnim zmožnostim. Minimalna premija znaša 20 evrov. Če je zaradi posebnih okoliščin ne zmorete vplačevati, se lahko vplačila kadar koli začasno prekine (mirovanje), vaša do takrat privarčevana sredstva pa se še vedno plemenitijo na vašem osebnem računu. Prav tako lahko mirovanje uveljavlja tudi delodajalec. Privarčevana sredstva so v dobi varčevanja dedna, v dobi izplačevanja pa je dedovanje odvisno od izbrane različice dodatne pokojnine – pokojninske rente.

Vzajemni pokojninski skladi

Vzajemni pokojninski sklad (VPS) je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja oziroma ustvarjenimi z upravljanjem teh sredstev, in je namenjeno kritju obveznosti do zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja.

Premoženje VPS mora biti ločeno od premoženja tako osebe, ki je oblikovala pokojninski načrt, kot tudi od premoženja upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada, saj je premoženje vzajemnega pokojninskega sklada v lasti njegovih članov. Podlaga za določitev solastniškega deleža posameznega zavarovanca na premoženju VPS je število enot premoženja, obračunanih od premij, ki jih je v sklad vplačal zavarovanec, glede na število vseh enot premoženja v obtoku. Vzajemni pokojninski sklad se lahko oblikuje kot zaprti ali kot odprti vzajemni pokojninski sklad.

Upravljavci vzajemnega pokojninskega sklada so lahko: zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu o zavarovalništvu, banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu o bančništvu, pokojninske družbe, ustanovljene po ZPIZ-1, in Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pokojninske družbe

Pokojninska družba je pravna oseba (v nasprotju z VPS) in je v bistvu specializirana oblika zavarovalnice, ki se od splošnih razlikuje po tem, da mora biti organizirana kot delniška družba, da lahko opravlja samo zavarovalne posle prostovoljnega dodatnega zavarovanja, imeti mora (razen v prvem letu) najmanj 15.000 zavarovancev.

Pokojninska družba lahko opravlja samo dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, to je: zbira premije prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in vodi osebne račune zavarovancev, upravlja premoženje pokojninske družbe, izplačuje pokojninske rente ter upravlja zaprte in odprte vzajemne pokojninske sklade.

Zavarovalnice

Pokojninski načrt lahko izvajajo tudi zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v mesecu decembru 2013 po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagamo, vključenih 494.997 zavarovancev. To pomeni, da je v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 60,05 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (824.248 zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja).